Konferenca se je začela lani 9. maja, k sodelovanju v razpravi so bili povabljeni vsi prebivalci EU. Sprejetih je bilo 49 predlogov z več kot 300 ukrepi z različnih področij, od zdravja, okolja, odločanja v EU, zunanjega delovanja unije in gospodarstva do vladavine prava.

Namen konference o prihodnosti Evrope ni bil sprememba pogodb

Okoli deset držav članic Evropske unije, med njimi Slovenija, je pripravilo t. i. »non-paper«, v katerem so kritične do uporabe idej evropskih državljanov v okviru konference o prihodnosti Evrope za interese posameznih institucij. 

Poudarili so, da namen konference, ni bil sprememba pogodb EU. Ob tem so vse institucije EU pozvali, naj predloge obravnavajo v skladu z rednimi postopki in dogovorjenimi pravili konference.

Vse odločitve bodo sprejete v skladu z delitvijo pristojnosti na podlagi pogodbe in ob spoštovanju ključnih načel, kot sta subsidiarnost in proporcionalnost, so še poudarile članice v dokumentu, katerega pobudnici sta po neuradnih informacijah Danska in Švedska.

Po mnenju odgovornih posameznikov je odziv na krize v zadnjih letih, vključno s epidemijo koronavirusa in rusko agresijo na Ukrajino, pokazal, da EU lahko deluje v okviru trenutnih pogodb.