Vodilo mojega duhovniškega poslanstva je »Gospod je moj pastir«. Svoje delo kot duhovnik jemljem zelo resno. Živimo v časih, ko so duhovniki zelo potrebni bolj kot kadar koli, a z nekaterih strani mnogim tudi trn v peti. Kot duhovnik moram biti vedno na voljo ljudem, a vem, da si moram vzeti čas tudi zase, da si napolnim baterije, saj iztrošen ne bom nikomur koristil. Zelo sem ponosen na svoje farane, saj vem, da se nanje vedno lahko zanesem in na mnoge tudi obrnem po pomoč, ki mi je ne odrečejo. Zavedam se tudi tega, da na mladih svet stoji. Tudi njim moram biti v oporo in predvsem zgled. Zato so jim vrata župnišča vedno odprta. In mladi kar nekaj dejavnosti (pevci, igralci, glasbeniki) opravljajo v župnijskih prostorih. Zavedam se, da smo vsi, tako jaz kot moji farani, odvisni od Božjega usmiljenja in njegovega blagoslova. Zato se mi zdi pomembno, da z blagoslovom kličem Njegovo ljubezen nad otroke, mlade, zaposlene, kmete, starejše in nad njihovo orodje, ki ga potrebujejo za svoj...