V kraljestvu fotografije Damirja Globočnika (založba Buča) prinaša vpogled v delovanje prvih fotografskih klubov na Slovenskem v obdobju med letoma 1889 in 1950. V knjigi se nahaja izbor okrog štiristo fotografij.

Ustanavljanje prvih fotografskih klubov na Slovenskem

Fotografski postopek s t. i. suhimi želatinskimi ploščami, ki se je uveljavil v osemdesetih 19. stoletja, in priročnejši fotoaparati so omogočili, da so se s fotografiranjem poleg fotografskih izumiteljev in poklicnih fotografov začeli ukvarjati tudi fotografski ljubitelji. Leta 1889 (ob petdesetletnici izuma dagerotipije) so v Ljubljani ustanovili prvi domači fotografski klub. Do sredine 20. stoletja je v Ljubljani, Mariboru, Gorici, Trstu, Celju, Litiji, Hrastniku in nekaterih drugih krajih sledilo še več kot dvajset fotografskih klubov. Ljubiteljski fotografi so se povezovali tudi v fotografske sekcije v sklopu Slovenskega planinskega društva in TK Skala. Poklicni fotografi so v omenjenem obdobju ustanovili eno društvo.

Osrednji predstavniki t. i. umetniške fotografije

Besedila v knjigi in izbor okrog štiristo fotografij želijo bralcu približati delovanje fotoklubov na slovenskem ozemlju do sredine 20. stoletja. Sorazmerno dobro znani so samo nekateri izmed fotoklubov. Avtor je predstavil pobudnike ustanovitve klubov, njihove najbolj izstopajoče člane, ki spadajo med osrednje predstavnike t. i. umetniške fotografije v omenjenem obdobju, prve fotografske razstave na slovenskih tleh, povezovanje z mednarodnim prostorom in druge pobude, ki jih dolgujemo različnim oblikam organiziranega fotografskega delovanja oziroma fotoklubom.

Franc Bazelj, Cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški, ok. 1940. VIR: V kraljestvu fotografije, str. 232

Vpliv fotoklubov na kreativni tok fotografije

Ljubiteljski ali amaterski fotografi so v pionirskem obdobju fotografije odločilno prispevali k razširitvi vsebinskega repertoarja fotografije in so se uspešno uveljavili na skoraj vseh slogovnih področjih (realizem, fotoimpresionizem, nova stvarnost, socialni realizem). Zaradi prevzema nekaterih organizacijskih in kreativnih vzorcev in pomembne vloge vrste fotografov, ki so se uveljavili že v tridesetih letih 20. stoletja kot člani Fotokluba Ljubljana in Fotokluba Maribor, se je vpliv fotoklubov na kreativni tok fotografije v slovenskem prostoru ohranil še dolgo po koncu druge svetovne vojne.