Skladatelj George Friedrich Händel je poleg 42 oper, kantat, številnih orkestralnih in komornih del, cerkvenih skladb za angleški dvor napisal tudi 25 oratorijev. Med najbolj poznanimi je Mesija, imenujejo ga tudi »oratorij oratorijev«. Prvo izvedbo leta 1742 v Dublinu je za čembalom vodil skladatelj sam, britanski kralj Jurij II. pa je bil ob izvedbi Aleluje tako ganjen, da je vstal, za njim pa tudi vsa dvorana; od takrat se je obdržala tradicija, da poslušalci Alelujo spremljajo stoje.

Pri nas smo veličasten Händlov oratorij nazadnje slišali v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija pred 8 leti, v letošnjem novembru pa ga je dvakrat izvedel zbor Megaron s solisti in prvič na slovenskih tleh z baročnim orkestrom, h kateremu so med drugim povabili tudi tuje glasbenike.

Damijan Močnik, dirigent Komornega zbora Megaron. FOTO: Tatjana Splichal

Damijana Močnika, dirigenta zbora Megaron, ki ga sestavljajo nekdanji dijaki Škofijske klasične gimnazije Šentvid, smo vprašali, zakaj odločitev za skoraj tri ure trajajoč veličasten oratorij, kakšno mesto ima »oratorij oratorijev«, kot mu rečejo, v svetovni glasbeni zakladnici in kakšno praznino so zapolnili z izvedbo v slovenskem prostoru.

Gospod Močnik, kaj je pripeljalo do odločitve za izvedbo Mesije? Kdaj ste »razpoznali«, da ima zbor »potencial« za izvedbo tako velikega dela? 

Vodenje Komornega zbora Megaron, v katerem prepevajo pevci, vzgojeni v zborih Škofijske klasične gimnazije, imam že skoraj dve desetletji zasnovano tako, da z zanesljivimi koraki vedno znova napredujemo tako v kvaliteti kot pri izbiri vedno zahtevnejšega in bolj kompleksnega repertoarja. Že dolgo redno sodelujemo pri izvajanju velikih vokalno-instrumentalnih partitur z orkestrom Slovenske Filharmonije in Simfoniki RTV Slovenija. Tako je bilo samo vprašanje časa in denarja, kdaj se bomo tudi samostojno lotili takih projektov. Ob finančni podpori, pridobljeni na razpisih Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in donacijah, nam je bilo to omogočeno.

Izvedba oratorija v koprski stolnici. FOTO: Jernej Rodič

Pri nas nimamo ravno razvite tradicije izvajanja baročne glasbe …

Še posebej ne baročne vokalne glasbe in velikih baročnih vokalno-inštrumentalnih partitur, sploh pa ne v kombinaciji z baročnimi glasbili, zato sem se odločil, da se s KZ Megaron sistematično začnemo posvečati izvajanju baročne glasbe. Že spomladi 2020 smo izvedli prvi projekt z baročnim orkestrom pod vodstvom švedskega dirigenta Garyja Gradna ob sodelovanju Marie Lindal in na spored uvrstili Bachov Magnificat, dva njegova moteta in Sanctus iz Maše v h-molu. Po izredno uspešnem prvem projektu je bila skoraj logična odločitev za Händlovega Mesija. Prvič zaradi tega, ker je zares škoda, da ga v Sloveniji ni mogoče slišati vsako leto, drugič pa zato, da mladim pevcem in instrumentalistom omogočim, da lahko izvedejo to veličastno delo.

Ob dirigentu Garyju Gradnu so nastopili violinistka Maria Lindal in solisti Marta Močnik Pirc, Justina Vaitkutė, Joan Francesc Folqué ter Matthew Baker. FOTO: Jernej Rodič

Kakšno mesto pa ima oratorij Mesija v svetovni glasbeni zakladnici? 

Oratorij Mesija je bil mnogokrat poimenovan »oratorij oratorijev«. Do sedaj sem ga, razen nekaterih delov, poznal le kot poslušalec in se mi je vedno zdel zanimiv in veličasten. Ob pripravi izvedbe pa sem se vanj zelo analitično poglobil in ostrmel nad Händlovo glasbeno invencijo, kako vsako besedo uglasbi zelo slikovito, predvsem pa me je navdušila njegova kompozicijska tehnika, ko iz teh idej v vsakem delu oratorija gradi čudovite in vznemirljive zvočne freske. Vsekakor gre za eno največjih del v zgodovini glasbe.

V koprski stolnici je tako izvajalce kot poslušalce poleg glasbe nagovoril tudi sakralni ambient. FOTO: Jernej Rodič

Zakaj ste povabili dirigenta Garyja Gradna? 

Po temeljitem premisleku in raziskovanju različnih baročnih izvajalskih praks me je najbolj nagovoril njegov pristop. V Stockholmu je razvil dolgoletno sodelovanje z orkestrom REBaroque pod vodstvom violinistke Marie Lindal in vsako leto izvaja oratorij Mesija in Bachov Pasijon po Janezu v Stockholmski katedrali. Navdušila me je njegova vizija, da se orkester in zbor zlijeta v eno izvajalsko telo in da vsak izvajalec natančno prepozna svojo vlogo v zahtevni glasbeni strukturi. Utrip baročne glasbe izhaja iz plesa, kljub zahtevnosti mora biti izvedena tekoče, lahkotno in sveže, kar je dirigentu v največji meri uspelo vzbuditi pri izvajalcih. V orkestru je sodelovala približno polovica mladih slovenskih glasbenikov, ki igrajo na baročna glasbila, ostali so prišli iz Italije, Hrvaške in Avstrije. Tudi za soliste je zelo pomembno, da imajo velike izkušnje pri izvajanju baročnega repertoarja, zato smo se morali ozreti tudi v tujino.

Dirigiral je švedski mojster Gary Graden. FOTO: Jernej Rodič

Izvedli ste ga dvakrat, v sakralnem (koprski stolnici) in posvetnem prostoru (Slovenski filharmoniji). Kje je lepše zvenel?

Izkušnja je bila vsakokrat drugačna. V koprski stolnici je tako izvajalce kot poslušalce poleg glasbe nagovoril tudi sakralni ambient. Za nastopajoče je bilo pa sploh zanimivo in vznemirjajoče, ker je bilo to prvič, da smo izvedli cel oratorij v enem zamahu od začetka do konca. Na vajah zaradi izredne dolžine dela, saj traja dve uri in štirideset minut, to ni mogoče. Naslednji dan v Slovenski filharmoniji je bil pa v glasbenem smislu res užitek, saj na koncertnem odru res lahko postaviš izvajalce v optimalno pozicijo, vsi so bili sproščeni, kar je pripomoglo k zelo intenzivni izvedbi, res pa je, da je malo umanjkala razsežnost, ki jo izvedbi lahko doda sakralni prostor.

V Slovenski filharmoniji. FOTO: Jernej Rodič

Kakšna prelomnica je izvedba oratorija za zbor Megaron?

Navdušenje publike nas je utrdilo v prepričanju, da slovenski prostor potrebuje tak način izvajanja velikih baročnih del. KZ Megaron seveda nadaljuje z zanimivimi projekti. Že to nedeljo, 18. decembra, ob 19. uri imamo v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava koncert z naslovom Očarljivost slovenskega ljudskega večglasja, kjer bomo predstavili izvirno ljudsko večglasje od dveh vse tja do šestnajstih glasov. Nekaj posebnega bo.

Naslednje leto praznujemo 20-letnico z zanimivim in presenetljivim programom, ki ga bomo kmalu razkrili. Ob koncu novembra 2023 pa bo verjetno spet Mesija. Zakaj ne bi tudi v Sloveniji to postala tradicija? Upamo, da nam bo uspelo pridobiti dovolj finančnih sredstev za izvajanje naših načrtov.