»Da bi le ne bil ovira evangeliju in spotika iskalcem«
»Da bi le ne bil ovira evangeliju in spotika iskalcem«
Prva je zdrvela Marija. Tekla je tako, da so se ji kar sezuvali sandali na nogah. Učenci so jo slišali in nato sta kot za stavo stekla še Peter in Janez. Na prvi dan vstajenja se je v Jeruzalemu odvijal pravi maraton. Štafeto sta nato prejela učenca v Emavsu, pa množica, ki se ji je Jezus prikazal. Kasneje so jih, oznanjevalce, velikokrat pretepli in pregnali iz mest. Pavel je prehodil Sredozemlje, Peter je z novico obdaril Rimljane, Patrik Kelte, Ciril in Metod Slovane ... Velikonočno jutro je v tek pognalo pol sveta. V kakšnih čevljih pa mi nadaljujemo maraton vesele novice? Ali smo – obupani od mnogih žalostnih novic – izgubili upanje in raje le jamramo nad tem, kakšna sta družba in Cerkev in kako od mladih ni nič? Kako naj ubesedujemo to, v kar verujemo? Kako naj ljudem, ki še niso prestopili cerkvenega praga, namesto tarnanja izrečemo veselo novico in kje začeti? O tem smo povprašali Simona Potnika, župnika pastoralne zveze Slovenj Gradec.