Eden od zvezkov strokovne revije Časopis za zgodovino in narodopisje je posvečen mariborskim šolskim sestram in njihovi predstojnici s. Margareti Puhar. Urednica ČZN, ki ga izdala Zgodovinsko društvo v Mariboru, je dr. Vlasta Stavbar.

Tretja številka ČZN (2018) je posvečena mariborskim šolskim sestram in njihovi predstojnici s. Margareti Puhar.

S. Margareta Puhar je v Mariboru nadaljevala Slomškovo skrb za duhovno oblikovanje in rast mladine ter njeno izobraževanje.

Leta 1864 je ustanovila mariborsko podruž­nico šolskih sester, leta 1869 pa še samostojno materno hišo, v kateri so šolske sestre skrbele za vzgojo in izobraževanje revnih mariborskih deklic.

Prva je vključila v vzgojo in izobraževanje domoljubna čustva

Med letoma 1869 in 1881 je bila s. Margareta Puhar prva predstojnica kongregacije šolskih sester v Mariboru. Prizadevala si je za prestižnost slovenskega učnega jezika v materni hiši Slomškovih šolskih sester, čeprav v nemško govorečem Mariboru nemška oblast temu ni bila naklonjena.

Z načelom postopnosti je dosegla, da so mestne oblasti v »njenem« vrtcu, osnovni šoli in na učiteljišču dovolile vzporedne slovenske razrede in jim podelile položaj javnega izo­braževanja.

Prva v Mariboru je vključila v vzgojo in izobraževanje domoljubna čustva, ki so mladini postala dobro izhodišče za oblikovanje zavesti o slovenski nacionalni identiteti.

Vzgoja, ki jo je zagovarjala Margareta Puhar, je temeljila na takem pozi­tivnem domoljubju, in je otroke spodbujala za sporazumevanje v slovenskem jeziku.

Liberalne težnje po spre­membah tudi v cerkvenih vrstah

Margareta Puhar se je rodila v času, ko je v Avstriji izzveneval jožefinizem. Reakcija na predmarčni sistem so bile v letu 1848 in takoj po njem »liberalne« težnje po spre­membah tudi v cerkvenih vrstah.

Nov obrat je prineslo obdobje neoabsolutizma, ki je doseglo vrh s sklenitvijo konkordata leta 1855.

Tretji bistveni zasuk na cerkveno­politični sceni v času življenja Margarete Puhar je bila prevlada liberalnih naziranj v drugi polovici šestdesetih in v sedemdesetih letih 19. stoletja.

Tri desetletja političnega slogaštva v slovenskem političnem življenju na Štajerskem pa so bila v veliki meri že v znamenju katoliške prevlade.

Margareta Puhar in šolstvo v Mariboru

Uvodoma Stane Granda piše o ženskih samostanih na Slovenskem.

Aleš Maver je osvetlil »čase« Margarete Puhar (cerkveno in kulturno ozračje na Štajerskem v 19. stoletju.

Sonja Bezjak je prikazala, v kakšnih družbenih okoliščinah je živela in delovala Margareta Puhar.

Vinko Škafar piše o mariborskih šolskih sestrah in sv. Frančišku Asiškem, Avguštin Lahm pa o teoloških in duhovnih obnebjih konstitucij šolskih sester.

Karel Gržan je svoj prispevek naslovil Po Jezusovem zgledu naklonjene/sklonjene k ljudem v stiskah življenja.

Marko Jesenšek je prikazal Margareto Puhar in slovenski (učni) jezik, Fanika Krajnc Vrečko pa Margareto Puhar in šolstvo v Mariboru med obema vojnama.

Matjaž Klemenčič je raziskal etnično šolstvo med Slovenci v ZDA s posebnim ozirom na delovanje slovenskih šolskih sester, Bogdan Kolar pa delovanje šolskih sester med slovenskimi izseljenci v Egiptu.

Nina Ditmajer je prikazala frančiškansko knjižnico in knjižnico šolskih sester v Mariboru.

Polonca Majcenovič je objavila nekaj spominov šolskih sester.

Janko Mačkovšek na pariški mirovni konferenci

V številki 4 ČZN (2018) je objavljenih pet prispevkov.

Andrej Rahten je pod naslovom »Sedaj ni čas za popuščanje« prikazal Janka Mačkovška na pariški mirovni konferenci, Arno Georg Kerschbaumer pa pod naslovom Med poklicem, cesarjem in kmečkim posestvom politično orientacijo in nacionalno diferenciacijo na primeru rožanske družine (na avstrijskem koroškem) v 19. in 20. stoletju.

Manja Erman je raziskala kneževino Bolgarijo v letih 1878–1885 v luči časnikov Slovenski narod in Slovenec.

Andrejka Žejn piše o Ljudevitu Pivku kot opazovalcu in popisovalcu ljudskega življenja na Ptujskem polju.

Marjan Toš piše o vasi Zavrh nad Lenartom 55 let pozneje, ko Rudolf Maister ostaja tam doma (v spomin in zahvalo).

Odzivi na smrt kralja Aleksandra Karadordevića (1934) na Štajerskem

V številki 1 ČZN (2019) je objavljenih šest prispevkov.

Rajmund Lampreht piše o političnem konceptu kranjskih ustavovernih veleposestnikov v 60. letih 19. stoletja, o njihovih koncepti razmišljanja o političnih, nazorskih in nacionalnih vprašanjih.

Mateja Ratej je pod naslovom »Kaj žalujete za ovim vragom« objavila odzive na smrt kralja Aleksandra Karadordevića (1934) na Štajerskem.

Jože Javornik piše o sindikalni knjižnici v Mariboru 1945–1951.

Bojan Musil je svoj prispevek naslovil: Misliti rusko revolucijo skozi perspektivo kolektivne akcije.

Leon Senčič piše o vsebini erodiranega napisa na rimskem nagrobniku v Jakobskem Dolu, Drago Unuk pa o stilizaciji oglasnih sloganov v medijskem oglaševanju.