V številki 1 ČZN (2021) je objavljenih pet prispevkov.

Peter Mikša in Matija Zorn sta osvetlila nacionalni boj za gore in slovensko identiteto.

Kot pišeta, so slovenske gore danes del slovenske nacionalne identitete. Vsako leto jih obišče sko­raj poldrugi milijon ljudi, ki imajo na voljo prek 10.000 kilometrov planinskih poti ter mrežo planinskih postojank s 181 objekti in približno 7.400 ležišči.

Naši predniki so se morali še kako potruditi, da so ohranili »slovenskost« našim goram.

Vsa planinska infrastruktura je seveda opremljena s slovenskimi napisi. Ob tem se danes le malokdo zaveda, da še pred dobrim stoletjem ni bilo tako.

Takrat so se morali naši predniki še kako potruditi, da so ohranili »slovenskost« našim goram.

Naslovnica: ČZN 2021-1

Slovenskemu nacionalne­mu boju za gore lahko sledimo v štirih fazah:

1) med Slovenci in Nemci (od konca 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne),

2) med Slovenci in Italijani (od konca prve svetovne vojne do začetka druge svetovne vojne),

3) med Slovenci, Italijani in Nemci (med drugo svetovno vojno),

4) konec nacionalnega boja (po drugi svetovni vojni).

Štirje avtorji obravnavajo naslednje teme:

Dušan Nečak, Utrinek ob jubileju prof. dr. Franca Rozmana,

Vlasta Stavbar, Anton Tomšič, prvi slovenski poklicni časnikar,

Filip Čuček, »Deutsch, deutsch!« Fran Rosina v graškem deželnem
zboru,

Aleksander Duh, »Jugoslavija ni zapletena v kakšno vojsko in ker je pričakovati v prihodnjih mesecih splošni mir, sploh ne obstoja potreba za izvršitev zaklonišč!«. Maribor konec 30. in v začetku 40. let, ko je (skoraj) vsem jasno, da je začetek vojne še samo vprašanje časa.

Grad Hrastovec in ribnik. FOTO: Ivo Žajdela

Družina Herberstein na gradu Hrastovec

V številki 2–3 ČZN (2021) je objavljenih šest prispevkov.

Matjaž Grahornik je raziskal družino Herberstein na Hrastovcu.

Gospostvo z gradom Hrastovec pri Lenartu je bilo v posesti izvorno štajerske plemiške rodbine Herberstein v dveh obdobjih, med letoma 1482 in 1802 ter med letoma 1909 in 1945.

Čeprav je glavna hrastovška veja Herbersteinov izumrla šele leta 1813, se je moral njen član, grof Karel Friderik, gospostvu zaradi velikih dolgov oziroma bankrota leta 1715 prisilno odpovedati.

Avtor natančneje obravnava njihovo prvo lastniško obdobje. Čeprav je glavna hrastovška veja Herbersteinov izumrla šele leta 1813, se je moral njen član, grof Karel Friderik, gospostvu zaradi velikih dolgov oziroma bankrota leta 1715 prisilno odpovedati.

Kljub temu je ostalo v rokah Herbersteinov, saj ga je kupil grof Janez Er­nest iz mlajše stranske veje glavne veje na Herbersteinu.

Po izumrtju te stranske veje je Hrastovec leta 1792 pripadel grofu Janezu Antonu iz starejše stranske veje omenjene glavne veje. Ta ga je leta 1802 prodal Pauerjem.

Naslovnica: ČZN 2021-2-3

Bojno delovanje La­botskega odreda, ki mu je poveljeval Rudolf Maister

Blaž Torkar je osvetlil Labotski odred generala Rudolfa Maistra v majsko-junijski ofenzivi Kraljevine SHS leta 1919 na Koroškem.

Avtor na osnovi analize arhivskih virov in literature obravnava bojno delovanje La­botskega odreda, ki mu je poveljeval general Rudolf Maister in je imel eno pomembnejših vlog v majsko-junijski ofenzivi Kraljevine SHS na Koroškem leta 1919.

Odred je po zavzetju spodnjega Dravograda zavzel Labot (Lavamünd) in most čez Dravo pri vasi Lipica (Lippitzbach).

Pariška mirovna konferenca je končno določila, da bo pripadnost Koroške določil plebiscit.

Po zavzetju Šentpavla (St. Paul im Lavanttal) je dobil nalogo, da izviduje v njegovi okolici ter da zavaruje morebitno sovražniko­vo delovanje iz smeri Volšperka (Wolfsberga) in Velikovca (Völkermarkt).

Labotski odred je 2. junija 1919 prenehal svojo bojno pot, ostal je v rajonu Šentpavla z nalogo varovanja smeri, ki so od Šentpavla vodile proti Velikovcu.

Slovensko-srbske enote so nato 4. junija dosegle reko Krko (Gurk) in 6. junija zasedle Gosposvetsko polje (Zoll­feld) ter Celovec (Klagenfurt).

Tega dne sta se obe strani sporazumeli o razmejitveni črti, Pariška mirovna konferenca pa je končno določila, da bo pripadnost Koroške določil plebiscit.

Štirje avtorji obravnavajo naslednje teme:

Klemen Jelinčič Boeta, (v angleščini) Judje v Akvileji, judovske vasi v obdobju 950–1100 v Jugovzhodnih Alpah in izvor teh Judov,

Miha Preinfalk, »Na ta način je moralo plemstvo seveda izgubiti v prebivalstvu sleherno zaupanje.« Nekaj aspektov iz zadnjega obdobja plemstva na Slovenskem,

Marjan Toš, Stoletnica organiziranega slovenskega lovstva na mariborskem in na ptujsko-ormoškem območju,

Tin Mudražija, Nogometni klubi kot sooblikovalci slovenske nacionalne zavesti v Mariboru (1918–1941).

Naslovnica: ČZN 2021-4

Analiza rapirja, ki so ga izkopali leta 1939 pri Betnavi pri Mariboru

V številki 4 ČZN (2021) so objavljeni trije prispevki.

Tomaž Nabergoj je na več kot 50 straneh prikazal analizo rapirja (ozkega meča oz. dolgega nabodala) tipa »Pappenheimer« z nekdanjega protestantskega pokopališča na Betnavi pri Mariboru.

Rapir tipa »Pappenheimer« s pozlačenim ročajem in napisom HERNANDIN na rezilu, izkopali so ga leta 1939 na nekdanjem protestantskem pokopališču rodbine Herberstein na Betnavi pri Mariboru, je verjetno izdelek nemške ali severnoitalijanske delavnice, ne pa Sebastiana ali Pedra Hernandeza, znamenitih mečarjev iz Toleda v Španiji.

Na podlagi najdb in najdiščnih podatkov s pokopališča, objav z izkopavanj, primerjav z rapirji po Evropi ter zgodovinskih virov o Herbersteinih in protestantizmu na Štajerskem je avtor rapir datiral v 20. leta 17. stoletja.

Blaž Korpnik je pod naslovom Janez Gregor ali samo Gregor? raziskal baročnega kiparja Janeza Gregorja Božiča (ok. 1676–1724).

Koroški zgodovinar dr. Peter Wiesflecker je pod naslovom »Devianca na deželi« osvetlil resničnost in polariziranje o »mejnih prestopkih« v eni od predmodernih kmečkih družb na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.