ČZN in Ulrich II. Mariborski
ČZN in Ulrich II. Mariborski
Strokovna revija Časopis za zgodovino in narodopisje, izdaja jo Zgodovinsko društvo v Mariboru, piše tudi o začetkih Maribora na Piramidi.
Piramida nad Mariborom, tu je bil začetek Maribora. Foto: Ivo Žajdela
Piramida nad Mariborom in Ulrichu II. Mariborski
V številki 1 ČZN (2020) je objavljenih pet prispevkov.
Mojca Jančar in Mateja Ravnik pišeta o Ulrichu II. Mariborskem ter pečatniku in keramičnem ovoju z arheološkega najdišča Piramida nad Mariborom (arheološki doprinos k interdisciplinarnemu vpogledu in analizi teh dveh najdb).
Filip Čuček je prikazal slovenske poslance v Gradcu med prelomom stoletja in razpadom dvojne monarhije.
Lovro Rizmal piše Janka Kača, pisatelja Spodnje Savinjske doline.
Nina Horvat je objavila analizo jezikovnih značilnosti v prekmurskem koledarju Dober Pajdás kalendárium.
Mirjana Koren je raziskala razvoj oblikovanja serijskega kuhinjskega pohištva v Mariboru v obdobju med letoma 1946 in 1990.
Marjan Toš je pod naslovom Mrtvi so le tisti, ki se jih ne spominjamo objavil razmišljanje ob 75. obletnici osvoboditve Auschwitza in ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta.
Taborsko gibanje na Slovenskem v letin 1868 in 1871
V številki 2–3 ČZN (2020) je objavljenih sedem prispevkov.
Uvodoma je Srečko Reher našpisal In memoriam zaslužnemu profesorju dr. Vladu Sruku (1934–2020).
Vincenc Rajšp je prikazal taborsko gibanje na Slovenskem 1868–1871 (ob stoletnici tabora pri Kapeli.
Mateja Ratej je pod naslovom Zastrta bolečina prikazala problematiko abortusa na območju Maribora med svetovnima vojnama.
Oskar Habjanič piše o zapuščini Wilhelma Tegetthoffa v Pokrajinskem muzeju Maribor v kontekstu heritološkega diskurza.
Marjan Toš je osvetlil dr. Viljema Krejčija, pozabljenega in zaslužnega rotarijca,
humanitarnega delavca, lovca in kinologa, lovskega funkcionarja.
Arheološka izkopavanja Gornjega gradu na Piramidi nad Mariborom.
Trubarjev odnos do petja in glasbene vzgoje
Srečko Reher je pod naslovom Uresničevalec vatikanske »vzhodne politike« papeža Pavla VI. objavil spominski zapis ob petnajsti obletnici smrti škofa in humanista dr. Vekoslava Grmiča.
Franci Pivec pod naslovom Nu, pujte, pujte vsi ludje! piše o Trubarjevem odnosu do petja in glasbene vzgoje.
Blanka Bošnjak je prikazala Trubarjev slovenski koledar v kontekstu prvih koledarjev in pratik.
Majda Potrata piše o dnevu Primoža Trubarja v času zloglasnega virusa, Marko Jesenšek o Bohoričevem šolskem redu Ordo scholae procerum in Carniolia (1575), Fanika Krajnc Vrečko o Tiffernovem štipendiju, pomembni podpori kranjskim študentom na Württemberškem, Marjan Toš pa pod naslovom Maister ostaja na Zavrhu doma zapis za spomin in v zahvalo.
