Zato naj bo na današnji praznik vseh svetih naš pogled zazrt v brate in sestre, ki so že dosegli polnost objema z Bogom in so v slavi. FOTO: Tatjana Splichal



Letošnji slovesni in zapovedani praznik vseh svetih ni tak kot običajno. Zaradi zaostritve ukrepov za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom so slovenski škofje v priporočila za obhajanje praznikov – tudi jutrišnjega spomina vseh vernih rajnih – zapisali, naj duhovniki brez navzočnosti vernikov z enega mesta blagoslovijo vse grobove na pokopališču. Blagoslov pa naj spremlja zvonjenje župnijske cerkve in pokopaliških kapel.

Verniki so povabljeni, naj ob letošnjih praznikih opustijo tradicionalno obiskovanje sorodnikov in prijateljev, temveč naj zasebno ali v družinskem krogu obiščejo le grobove v domači župniji in tam molijo za rajne, sicer pa naj blagoslov spremljajo po domovih z molitvijo. Prav tako so imeli možnost prek radijskih ali televizijskih sprejemnikov spremljati praznično sveto mašo iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

V nadaljevanju v celoti objavljamo nadškofovo praznično pridigo, v kateri je izpostavil, da svetost ni zgolj za izbrane in da nam je s svetniki skupna odločitev za Boga in njegove darove, ki pa jo je »treba živeti skozi vse življenje, v ponižnosti in iskrenosti.«

PRIDIGA NADŠKOFA MSGR. ALOJZIJA CVIKLA

»Ko sem bil v času gimnazije v malem semenišču, je bila navada, da se je na začetku kosila prebralo svetnike, ki na tisti dan godujejo. To branje se je zaključilo: 'In še drugod veliko mučencev, spoznavalcev in devic…'

Danes ni le skupni praznik svetnikov, ki jih med letom obhajamo na posamezne dneve, temveč vseh tistih, ki se jih med letom ne spominjamo, ki niso bili uradno prišteti med svetnike, pa so svoje življenje živeli kot svetniki. To so tisti, ki so sprejeli Božjo ponudbo, se očistili v Jagnjetovi krvi, prisluhnili Božji besedi in Besedo prenesli v življenje, ki niso bili zaprti vase, ampak so to, kar so prejeli, delili naprej …



Današnji praznik usmerja pogled na cilj našega zemeljskega romanja. Življenje smo prejeli v dar in 'nima cilja v sebi', zato sv. Avguštin vzklika: 'K sebi si nas ustvaril, Gospod!'

Zadnja knjiga Svetega pisma, knjiga Razodetja, nam predstavi nepregledno množico, ki je nihče ne more prešteti, iz vsakega rodu in jezika. Zbrana je v Novem Jeruzalemu, ki predstavlja večnost. Tam je prostor za vsakega od nas.

V vzhodnih Cerkvah je navada, da je upodobitev Novega Jeruzalema upodobljena v cerkvi spredaj, tako da ljudje, ki pridejo v svetišče ali se zberejo k bogoslužju, zrejo to podobo pred seboj. Pomemben del te upodobitve so prazni prostori. S tem je lepo povedano, da je v Novem Jeruzalemu prostor za vsakega od nas. V življenju je vsak od nas postavljen pred izziv, ali živeti to življenje samo zase ali pa ga živeti v ljubezni, za druge.

Svetniki so srečni ljudje. Zakaj? Ko Jezus govori o sreči, ne uporablja grške besede eudaimonia, ki predstavi srečo kot nagrado za moj napor, za moje prizadevanje. Uporabi besedo makarios, ki kaže na način, kako živeti določeno situacijo. Jezus nas v evangeliju uči, da smo lahko izpolnjeni in srečni tudi v težki situaciji, če čutimo, da nismo sami. Biti srečen pomeni znati sprejeti dar in v njem videti Božjo darežljivost.

Evangelij o blagrih predstavi Jezusov program v osmih blagrih. V prvih štirih je predstavljeno to, kar človeku manjka: imetje, moč, veselje, hrana... A v primeru, če te stvari postanejo človekov največji in končni cilj, je oropan za pravo srečo. V drugih štirih pa se zato postavi vprašanje pravih odnosov, torej tisto, kar človeka pravzaprav osrečuje.



Papež Frančišek nam na vprašanje, kdo so svetniki, odgovarja: 'Kot prvo, niso se rodili kot svetniki. Bili so ljudje, kot mi. Živeli so prav takšno življenje, kot ga živimo mi.' Razlika: 'Odgovorili so na Božje vabilo, pustili so, da jih je Bog napolnil s svojo bližino, in to so potem širili navzven!'

Svetost ni nekaj, kar bi bilo samo za izbrane. Prvi kristjani so se imenovali sveti, kar je izražalo njihov poklic, postati svet. Morda se bojimo svetosti, ker čutimo, da je med našim življenjem in življenjem, ki so ga živeli svetniki, prevelik prepad. Kaj nam je skupno s svetniki? Odločitev za Boga in njegove darove. To odločitev je treba živeti skozi vse življenje, v ponižnosti in iskrenosti.

Papež Frančišek nam je na eni od sredinih avdienc nebesa takole predstavil: 'Raj je objem Boga. Raj ni nek pravljični kraj, še manj čaroben vrt. Raj je objem z Bogom, neskončno ljubeznijo. Vanj stopamo zahvaljujoč Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl na križu.'

Zato naj bo na današnji praznik vseh svetih naš pogled zazrt v brate in sestre, ki so že dosegli polnost objema z Bogom in so v slavi, naj bo to dan veselja in hvaležnosti, pa tudi vabilo, da gremo dan za dnem po poti vere in zaupanja v Boga, da naša pot ne vodi v temo, ampak v veselje Novega Jeruzalema.«
_ _ _

PREBERITE TUDI:

V čem je skrivnost Jezusovih blagrov?

Naša Cerkev je cerkev svetnikov

Prvi november - Vsi sveti

Evangelij za vse svete (VIDEO)

Priporočila SŠK za 1. in 2. november

Komentar: Živeti za večnost

Komentar: Iz življenja v Življenje

Kako žalovati?