Latinski patriarh v Jeruzalemu, nadškof Pierbattista Pizzaballa, je na letošnjo cvetno nedeljo vse vernike po svetu povabil k molitvi za Jeruzalem. »Del posebnega poslanstva naše Cerkve v Jeruzalemu je, da molimo za to sveto mesto in varujemo njegovo poklicanost, da je hiša molitve za vse ljudi, kjer so vsi meščani enakopravni in kjer vsak vernik najde svoj dom,« je patriarh po navedbah avstrijskega Kathpressa dejal ob zaključku nedeljske slovesnosti v baziliki Božjega groba.

Zaradi epidemije koronavirusne bolezni se je tradicionalna procesija s palmovimi listi prek Oljske gore letos končala že pred vrati jeruzalemskega starega mestnega jedra. Kljub omejeni obliki slovesnosti »sta naša radost in odločenost, da kristusa priznamo kot svojega Kralja in Gospoda, enaka kot vedno,« je v nagovoru zbranim vernikom dejal italijanski frančiškan. V molitvi pa so, je zatrdil, med seboj povezani kristjani z vsega sveta in tudi kristjani različnih občestev v škofiji, katerih udeležba pri nedeljski slovesnosti zaradi omejitev v epidemiji ni bila mogoča.

Pred Levjimi vrati ob vhodu v stari Jeruzalem je p. Pizzaballa znova blagoslovil mesto in vse njegove prebivalce. Pred tem je v kapeli »Dominus Flevit« nad vrtom Getsemani na Oljski gori mesto blagoslovil z relikvijo križa.

Naj bo Cerkev v Jeruzalemu vedno znamenje edinosti in sprave

Jeruzalem, v katerem ležijo korenine krščanske istovetnosti, predstavlja »za vsakega, ki ljubi to mesto, željo po univerzalni spravi in miru, kar Bog želi za vse človeštvo,« je dejal jeruzalemski patriarh. Vernike je pozval, naj jim rane in ločitve, ki žal še vedno zaznamujejo življenje tega mesta, ne vzamejo poguma, temveč naj jih spodbudijo, da bi še z večjo odločnostjo pričevali vero v Kristusovo zmago nad smrtjo, da bi bili kot Cerkev znamenje edinosti in sprave.

Procesija s palmovimi listi, ki spominja na Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem pred križanjem, zaznamuje začetek velikega tedna v Jeruzalemu in za romarje tradicionalno velja za enega od vrhuncev postno-velikonočnih slovesnosti. Na začetku procesije, v cerkvi v Betfagi, po starodavnem izročilu počastijo kamen, s katerega naj bi se Jezus povzpel na oslička, preden je slovesno vstopil v mesto. Na veliki četrtek sledi obredno umivanje nog, procesija pred zadnjo večerjo na goro Sion in nočno molitveno bdenje v vrtu Getsemani. Na veliki petek kristjani z velikimi lesenimi križi v spomin na Jezusovo trpljenje romajo po Via Dolorosa.