Cvetličarka pa v jok!
Cvetličarka pa v jok!
S pomočjo »pametnih« telefonov je mogoče ovekovečiti številna vsakodnevna prijazna dejanja ljubezni do bližnjega in jih deliti s svetom, ki je nujno potreben znamenj upanja in spodbude, da je vsak človek vreden ljubezni.
Video posnetek iz natrpanega vagona podzemne železnice v Združenih državah Amerike prikazuje pogovor moškega s cvetličarko, ki sogovorniku v upanju na prodajo razlaga cene svojih vrtnic. Povsem osupla je, ko ji možakar ponudi, da bo kupil vse vrtnice za 140 dolarjev, vendar pod enim pogojem: vrtnice mora brezplačno razdeliti potnikom.
Pri vsem skupaj ni najbolj ganljiva in pomenljiva prijaznost neznanega moškega, ampak odziv cvetličarke. Ko ugotovi, kaj je neznanec storil, ji na oči pritečejo solze. 140 dolarjev sicer marsikomu morda ne pomeni veliko denarja, ta cvetličarka pa bi verjetno morala vrtnice prodajati ves dan in še ne bi toliko zaslužila. Tako pa so zaradi prijaznosti neznanca vse njene cvetlice prodane; za ta dan lahko zaključi s svojim delom; mož se pravzaprav niti ne zaveda, kakšno breme ji je olajšal in da ji je dejansko podaril velikanski dar.
Ta kratek vpogled v vsakdanjost na podzemni železnici na uči, kako silovita je prijaznost, in pričuje, kako močno lahko preprosto dejanje ljubezni vpliva na življenje našega bližnjega. Ne glede na to, ali smo med dajatelji ali prejemniki, nas ta posnetek spomni na molitev sv. Terezije Avilske:
Kristus nima drugega telesa kakor tvojega,
na zemlji nima drugih rok in nog razen tvojih,
s tvojimi očmi
sočutno opazuje svet,
s tvojimi nogami hodi naokoli in dela dobra dela,
s tvojimi rokami blagoslavlja ves svet.
Tvoje so roke, tvoje so noge,
tvoje so oči, ti si Njegovo telo.
Vir: www.aleteia.org
Foto: arhiv Družine (A.P.)