Požar na Krasu se je vsaj na slovenski strani meje umiril. V ponedeljek so preklicali državni načrt, na katerega podlagi so na Kras napotili gasilce iz vse države; na požarišču sta potrebni le še gasilska in požarna straža. V 17 dneh je pri gašenju pomagalo 13.000 poklicnih in zlasti prostovoljnih gasilcev, nikomur od njih se ni zgodilo kaj hujšega, našteli so »le« okoli 60 manjših poškodb. Zdaj je čas za popis in sanacijo škode.

Ogenj na 3500 hektarih predvsem borovega gozda, podrasti in travnikov je poleg gospodarske škode povzročil tudi izjemno škodo za biotsko raznovrstnost, ogroženi so habitati redkih vrst, tovrstne poškodbe je težko ovrednotiti, opozarjajo v Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). V načrtu sta obnova s sajenjem in naravna obnova, a je o lokacijah in obsegu še težko govoriti. Kras je med najzahtevnejšimi območji za obnovo gozdov v državi, uspešnost sajenja na kraškem območju je lahko nizka. »Zato bomo morali v sanacijskem načrtu predvideti ukrepe za poveča...