Vprašanje bralke: 

Danes je rojstni dan nadomestil praznovanje godu. Starši dajejo otrokom čudna nekrščanska imena. Je res vseeno, kakšno ime damo otroku? Kakšno vrednost ima svetnik za krščenca?

Odgovarja Stanislav Lipovšek, upokojeni celjski škof: 

Vaše vprašanje odpira na prvi pogled obrobno, v resnici pa zelo pomembno vprašanje našega krščanskega življenja: kaj se dogaja z izbiro in dajanjem imen otrokom in z obhajanjem godov in dragocenih domačih izročil, ki so povezana z našimi imeni.
Zdi se, da smo tudi tu »nasedli« vplivom sekularizacije, ki želi vse, kar je božjega, izbrisati iz vsakdanjega življenja. Ker so svetniki Božji in naši prijatelji in kot taki kažipot in smer krščanskega življenja in pot k svetosti, je treba tudi njihov vpliv razvrednotiti in onemogočiti njihovo pričevanje.

Najbolj zaskrbljujoče pri vsem tem je to, da takim pojavom večkrat sledijo tudi še verni starši in botri, ki so nenehno v skrbeh, da bi oni in njihovi otroci »bili moderni«, kot pravijo, in bi ne zaostajali za sodobnimi trendi.

Tako se nam dogaja, da starši otrokom izbirajo imena, ki nimajo ne narodnega, ne kulturnega in še manj versko-duhovnega ozadja in povezave.

Ker tega »modernega« imena ni ne na svetnem ne na cerkvenem koledarju, tudi ni več prostora za obhajanje godovnega dne in je tako otrok za vse življenje prikrajšan za pomembne vrednote, ki so povezane s češčenjem svetnikov – naših zavetnikov in tudi s praznovanjem godu, ki je vedno imel v našem duhovnem in narodnem izročilu globok pomen.

Starejši še pomnimo, da je bil godovni dan vedno priložnost za neke vrste duhovno obnovo. Slavljenec je bil pri sv. maši, opravil sv. spoved, prejel sv. obhajilo in se pri praznični mizi srečal s svojimi sorodniki, prijatelji in sodelavci.

Tako je bilo in je še po naših župniščih in duhovnih skupnosti, tako je tu in tam še po naših domovih.

Ko to omenjam, ne mislim nostalgično hvaliti časov, ki so minili, ne; želim le povedati, da gre za vrednote, ki jih je mogoče tudi danes ohranjati, gojiti in jim omogočati, da bogatijo naše krščansko življenje, s tem pa tudi naše medsebojne odnose, ki so zelo problematični.

Pojavu sekularizacije se marsikdaj pridružuje tudi proces globalizacije, ki pa lahko deluje pozitivno, povezovalno, ko svet in človeštvo spreminja v »veliko vas«, kjer prihaja do izmenjav in vplivov.

To odmeva tudi pri češčenju svetnikov, ko nas sodobni mediji povezujejo in obveščajo o vsem, tudi o imenih in češčenju svetnikov med različnimi narodi in kulturami.

Tako se dogaja, da je za nas neko čisto nenavadno, neznano in tuje ime v resnici izpeljanka, skrajšana oblika ali različica imena nekega zelo znanega krščanskega svetnika ali svetnice, ki ga naši verniki srečajo v medijih in ga želijo dati svojemu otroku.

Zato je prav, da se zanimamo in po možnosti pogledamo v kakšen leksikon imen, kjer bomo našli različna imena pa tudi vse mogoče izpeljanke, ki pa v sebi skrivajo močno duhovno ozadje in vsebino svetniške osebe, ki jo označuje to ime.

Starši, stari starši in botri bodo zelo hvaležni, če jim bomo pomagali odkriti prvotni pomen in sporočilo katerega izmed tako imenovanih »modnih imen«. So pa tudi primeri, ko se pri najboljši volji ne da nič narediti. Tu ostane le vabilo k življenjski modrosti.
In kaj storiti takrat, ko obhajamo samo rojstni dan, za god pa ni prostora? Starše pohvalimo in se jim zahvalimo, da obhajajo rojstni dan, ki je v bistvu hvalnica življenja; slavimo rojstvo otroka, ki je danes tako ogroženo.

V isti sapi pa tudi povejmo, kakšno bogastvo krije v sebi obhajanje godovnega dne, saj se tu slavi ne le naša oseba, naša identiteta, naša sedanjost, ampak tudi naša prihodnost in naša večnost. Le kdo bi se odrekel tem vrednotam?


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (22/2021).