V poznih osemdesetih je filozofsko antropologijo na Lateranski univerzi v Rimu učil profesor Karel Vrána, po rodu Čeh. Enkrat nam je razlagal, zakaj slovanski narodi nismo dali svetu velikih filozofskih imen, kot so jih dali germanski in romanski. Dejal je, da smo Slovani manj racionalistični in bolj vitalistični oziroma razum se pri nas nerad oddaljuje od življenjskosti. Trdil je, da so zahodni jeziki močni v samostalnikih, slovanski pa v glagolih; zahodnjaki kakor da ustavijo dogajanje in ga definirajo (ujamejo v samostalnik), Slovani pa pustimo, da dogajanje traja in se samo izpove (glagol). Zato imajo zahodnjaki Hegla, Slovani pa Dostojevskega.

Na isti univerzi smo študentje morali prebrati Descartesovo Razpravo o metodi, v kateri je zapisan sloviti cogito, ergo sum. Profesor novoveške filozofije, katerega imena se ne spomnim, nam je ob tem povedal, da je Descartes, oče racionalizma, včasih pisal filozofijo skrit v temnem stolpu. Francoski filozof je...