Čudežne pravljice slovenskih pokrajin
Čudežne pravljice slovenskih pokrajin
Čudežne pravljice slovenskih pokrajin
Zbirka Zakladnica slovenskih pripovedi je namenjena mladim bralcem in hkrati vsem, ki jih zanima pristno pripovedništvo slovenskega ljudskega izročila. Izbor pripovedi urejajo in strokovno predstavljajo ugledni strokovnjaki s tega področja. Tematski izbori so predstavljeni s pripovedmi z vseh območij slovenskega etničnega ozemlja, vključno z zamejstvom.
V knjigi Čudežne pravljice slovenskih pokrajin. Čarobni svet princev in vilincev so predstavljene čudežne pravljice s celotnega slovenskega etničnega ozemlja, šestnajst pravljic prihaja iz različnih slovenskih pokrajin, od Prekmurja in Porabja do Rezije in Terske doline. V njih je čutiti vpliv lokalnih razmer in zato so drugačne od pokrajine do pokrajine.
Čudežne pravljice lahko ohranjajo zelo stare sestavine
V knjigi zbrane pravljice so vsebinsko precej raznolike, saj imajo različne korenine in razvojno pot. Čudežne pravljice lahko ohranjajo zelo stare sestavine, ki spominjajo na mite in temeljijo na predstavah ljudi o svetu, kozmosu in mestu človeka v njem. Tovrstne ostanke duhovne kulture lahko opazimo na primer v pravljici Sirota, ki je primorska različica Pepelke. Govori o siroti, ki jo je mačeha poslala sredi zime po jagode. Ohranja spomin na stara verovanja o pokojnih prednikih in mrtvi materi, ki še po smrti pomaga hčerki, da premaga vse ovire in naloge ter uspe v življenju, tako da se na koncu poroči s kraljevičem. Na Andersenovo pravljico Princesa na zrnu graha deloma spominja pravljica O dečku, ki je grah pobiral.
Pravljična motivika je zelo stara in morda tudi zaradi tega razširjena po svetu, od Kitajske do Afrike.
Pravljice ostajajo skrivnostne, le slutimo lahko, od kod njihova moč
»Pravljice so še danes zelo priljubljene in pomagajo otrokom pri odraščanju, kar je morda tudi zato, ker pod svojo preprosto in enodimenzionalno podobo skrivajo sporočila, ki temeljijo na obče človeškem dojemanju sveta. Pravljice so skušali razložiti številni raziskovalci različnih strok, vendar pa ostajajo pravljice še vedno skrivnostne, le slutimo lahko, od kod njihova moč, ki pripomore k otrokovemu spoznavanju sveta in samega sebe, čeprav prvotno pravljice pravzaprav niso bile namenjene otrokom, pač pa predvsem odraslim,« je v uvodu zapisala urednica zbirke Monika Kropej Telban.
Veliko pravljic, ki so objavljene v tej knjigi, je posnel na magnetofonske trakove akademik Milko Matičetov, ki je znal zvabiti iz ljudi najlepše pripovedi in tako ohraniti bodočim rodovom bogato pripovedno izročilo srede 20. stoletja, ko so ljudje še pripovedovali pravljice v domačem krogu ali v večjih družbah ob skupnem delu, ob praznovanjih in drugih prilikah. Zaradi tega so bile pripovedovane tekoče in v širokem epskem stilu.
Izbor ter priredbo besedil sta opravila dr. Monika Kropej Telban in dr. Roberto Dapit.
101 najlepša zgodba
Odkar smo začeli izdajati posamezne tematske knjižice v zbirki Zakladnica slovenskih pripovedi, je minilo že 20 let, v zbirki je do zdaj izšlo 15 knjig. Leta 2019 je zbirka torej praznovala manjši jubilej in ob tej priliki ga je založba Didakta počastila z izdajo izbora pripovedi iz sedmih knjig, ki so izšle po letu 2010, ko je izšla skrajšana izdaja prvih sedmih knjig v angleščini A Treasury of Slovenian Folklore. 101 Folk Tales from Slovenia (Zakladnica slovenske slovstvene folklore. 101 pripoved iz Slovenije). Tokrat je izdaja izbora pripovedi izšla najprej v slovenskem jeziku.
V prvi skrajšani knjigi so bile objavljene etiološke (razlagalne) pripovedi o nastanku sveta in stvarstva, izročilo o bajeslovnih živalih, pa o bajčnih bitjih, kot so velikani, povodni možje, vile in škrati, pa tudi o potujočih dušah, demonih in strahovih, o čarovnicah in čarovnikih ter o junakih in zgodovinskih osebnostih.
Legende o svetnikih, biblijskih osebah, pa o popotovanjih Kristusa, Marije in ...
Zgodbe, ki so zbrane zdaj, v knjigi 101 najlepša zgodba, pripovedujejo o letnih mejnikih, praznikih in najrazličnejših bitjih in svetnikih, ki spremljajo te prelomne trenutke. Predstavljene so tudi legende o svetnikih, biblijskih osebah, pa o popotovanjih Kristusa, Marije in o tekmovanjih med Bogom in hudičem. Številne zgodbe se navezujejo na krajevne in naravne znamenitosti, pripovedujejo o tem, kako so nastala jezera, pečine in jame, ter o nekaterih lokalnih junakih.
Prav tako je v to knjigo vključena tudi narava, in sicer v etioloških povedkah, ki govorijo o tem, kako so nastale različne rastline. Nekatere povedke opisujejo magične lastnosti dreves, pripovedujejo o bajeslovnih likih, povezanih z njimi, in o tem, kako je človek razumel rastlinski svet. Med njimi so tudi živalske pravljice in basni, ki so se včasih širile med ljudmi tudi preko knjig.
Na koncu so za dobro voljo dodane še šaljive zgodbe, s katerimi so se ljudje zabavali, pogosto pa tudi ponorčevali drug iz drugega.
Da ne pretrgamo korenin
»Danes, ko živimo v času hitrih sprememb in nas obdajajo mediji, ki izpodrivajo tradicionalne načine komuniciranja in ustnega prenašanja pripovednega izročila, je pomembno, da ne pretrgamo korenin in spoznavamo izročilo naših prednikov, saj sta v njem zbrani modrost in razumevanje sveta, ki nas obdaja, tako kot so jih narekovale tisočletne izkušnje,« je v spremni besedi zapisala urednica zbirke Monika Kropej Telban.
Aleksander in vurberški zmaj
Založba Didakta iz Radovljice je izdala tudi pravljico oziroma slikanico Brede Mulec Aleksander in vurberški zmaj.
Vurberški grad nad levim bregom Drave (blizu Ptuja) je kar premalo znana zgodovinska in literarna znamenitost. Tu naj bi se skrivala Veronika Deseniška z detetom, tu so sežigali čarovnice ...
Končno pa je domačinka Breda Mulec napisala vrsto zgodb za otroke o prijateljstvu med dečkom Aleksandrom in kačjim otrokom, zmajčkom Vurkom, s katerim skupaj odkrivata grad z okolico. Zgodbe, ki se navezujejo na ta prostor, izhajajo iz že skoraj pozabljenih legend o sovinih duplah, splavarjih, razvpitih vurberških energetskih točkah in zakladih. Poleg izvirnih avantur je ganljivo tudi srčno prijateljstvo med dečkom in zmajčkom. Zelo »osvežilno« branje za stare in mlade.
Sedem sestavin za preprosto življenje z otroki
Ste se tudi sami znašli v začaranem krogu nenehnega hitenja, izčrpanosti in stresa, medtem ko v diru krmarite med zahtevami vašega poklica in družine? Se vam dozdeva, da vaše življenje v mešanici sodobnega hitenja in skrbi za lastne otroke vse prepogosto teče mimo vas? Si želite mirnejšega življenja, ne da bi pri tem morali žrtvovati nekaj, česar sami ne bi želeli? ...
V knjigi z naslovom Umirjena družina, s podnaslovom Sedem sestavin za preprosto življenje z otroki, avtorja Julia Dibbern in Nicola Schmidt opisujeta posamezne sestavine, s katerimi bomo lahko sami korak za korakom izstopili iz stresa in naglice ter po načinu umirjene družine skupaj s svojimi otroki zaživeli pristneje, pozorneje ter predvsem mirneje.
Počasnost, pozornost in pristnost
Knjiga Umirjena družina ne ponuja nikakršnih končnih receptov, saj so ti vselej odvisni od individualnih potreb vsake družine, temveč posamezne sestavine, s katerimi bomo lahko sami korak za korakom preobrnili svoje življenje in po načinu umirjene družine skupaj s svojimi otroki zaživeli pristneje, pozorneje ter predvsem mirneje.
Misel iz knjige: »Naše odločitve določajo našo usodo. To, za kar smo se odločili, postane naša realnost. Vse, kar vam v pričujoči knjigi predlagava, je usmerjeno na počasnost, pozornost in pristnost. Za naglico, stres in za to, da namesto nas odločajo drugi, namreč ne potrebujemo nobene knjige.«