»Pravkar smo iz sefa vzeli relikviarij s krvjo našega svetniškega zavetnika, ki se je takoj povsem utekočinila,« je davi ob začetku jutranjega bogoslužja sporočil opat neapeljske stolnice Vincenzo De Gregorio. Neapeljski nadškof Domenico Battaglia je ob glasnem aplavzu občestva v rokah držal relikvijo krvi in premikal steklene ampule, da bi zbranim vernikom pokazal utekočinjeno kri, »predstavnik ljudske modrosti« pa je mahal z belo krpo.

Na praznik škofa in mučenca sv. Januarija, zavetnika Neaplja, se tradicionalno utekočini njegova kri, ki jo hranijo v stekleni ampuli. Poleg 19. septembra se »čudež krvi« običajno zgodi še prvi konec tedna v maju in 16. decembra. Čudež naj bi se dogajal že najmanj od leta 1389, ko je bil prvič zabeležen.

Postopek utekočinjenja včasih traja več ur ali celo dni, včasih pa se sploh ne zgodi.

Postopek utekočinjenja včasih traja več ur ali celo dni, včasih pa se sploh ne zgodi. Po krajevnih izročilih neuspešno utekočinjenje krvi pomeni vojno, lakoto, bolezen ali kakšno drugo nesrečo. Pri današnji jutranji maši je neapeljski nadškof Battaglia po navedbah spletnega portala CNA znova spregovoril o čudežu:

»Vsako leto iz prve roke vidimo, da pričevanje človeka, ki je velikodušno daroval svoje življenje za evangelij do zadnjega diha, do zadnje kaplje krvi, ni nekaj preteklega, zgodovinski dogodek, o katerem bi lahko pisali le na straneh kakšne knjige,« je dejal. To je pričevanje, ki je navzoče, živo in aktualno, je nadaljeval cerkveni dostojanstvenik, »in zmore nagovoriti srce vsakega vernika ter ga spodbuditi k večji doslednosti, k več poguma, k življenju v darovanju, prežetem z delitvijo.«

Relikvija, ki jo blagoslavljamo, je preprosto smerokaz, prst, ki nam kaže na potrebo, nujnost, zahtevo, da radikalno sledimo evangeliju ...

Navzoče je spomnil, da kri sv. Januarija »ni orakelj, s katerim bi se posvetovali, še manj mestni horoskop, katerega naloga je napovedati nesrečo ali srečo za mesto«: »Ne, relikvija, ki jo blagoslavljamo, je preprosto smerokaz, prst, ki nam kaže na potrebo, nujnost, zahtevo, da radikalno sledimo evangeliju, da nas brez zadržkov pritegne njegova osvobajajoča lepota, da z odprtim srcem in umom prisluhnemo Njegovi besedi življenja in upanja.«

Procesija na praznik sv. Januarija. FOTO: Vatican Media

Battaglia je še dejal, kako ga kri sv. Januarija sili k premišljevanju o nepravičnem prelivanju krvi, ki se dogaja vsak dan, »ko je človek ranjen, ponižan, ko ni spoštovan v svojem dostojanstvu«.

»Verjamem, da se bo pravi čudež zgodil na dan, ko bo ta kri [sv. Januarija] za vedno trda, gosta, strjena!« je dejal nadškof. »Da, verjamem, da se bo pravi čudež zgodil, ko bo pravičnost poljubila mir, ko bo dobro za vedno premagalo zlo, ko bo dobra novica Jezusa Kristusa posušila bolečino sveta, za vedno razsvetlila temo, dokončala vse stvari, vstopila tako globoko v srca moških in žensk, da bodo njihove besede, njihova dejanja, njihove misli samo dobrota, dobrohotnost, lepota.«

Naslednji teden dni, do 26. septembra, bo relikvija krvi sv. Januarija v zahvalo za čudež izpostavljena v neapeljski stolnici.

Naslednji teden dni, do 26. septembra, bo relikvija krvi sv. Januarija v zahvalo za čudež izpostavljena v neapeljski stolnici, kjer si jo verniki lahko ogledajo in jo počastijo.

19. september je obletnica smrti sv. Januarija, ki naj bi ga po izročilu leta 305 obglavili na dvoru rimskega cesarja Dioklecijana v Pozzuoliju pri Neaplju. V zvezi s »čudežem krvi« obstajajo številni poskusi naravoslovnih razlag, vendar doslej še nobena ni dosegla splošnega priznanja.