»Čudež je, da smo živi«
»Čudež je, da smo živi«
Med najbolj prizadetimi v poplavah je bila Zgornja Savinjska dolina, v občinah Luče in Ljubno so zaselki, ki so jih voda in plazovi povsem spremenili – ni cest, ni mnogih hiš in poslopij ali pa so napol podrte, »grabni«, kot rečejo pritokom Savinje, so spremenili strugo, nanesli tone peska, prsti, vejevja in pokrajino za vedno predrugačili. V ljubenskem zaselku Rastke v najvišje ležeči domačiji, ki je bila še naseljena, je živela družina cerkvenega ključarja Milana Pečnika. Voda jim je dodobra podrla gospodarsko poslopje, iz njega odnesla večino živali, družina – gospodar Milan z ženo in sinom ter skoraj nepokretno 86-letno taščo so se rešili v zadnjem trenutku v uto na bližnji hrib, po dveh dneh jih je rešil helikopter.
»Bejžat moramo!«
»Tisto noč nisem zatisnil očesa,« pripoveduje Milan Pečnik: »Že od večera je voda naraščala. Hodil sem ven, vode je bilo vedno več, bučanje vedno bolj strašno …« Milan, ki na domačiji živi že od malega, je pred tem dož...