Področje sakralne glasbe obsega neizčrpno bogastvo glasbenih del, ki skozi različna zgodovinska in slogovna obdobja obdajajo z zvokom besede Svetega pisma, molitve, prošnje, hvalnice in hrepenenja po odnosu z Bogom. Na koncertih Sakralnega abonmaja vsak mesec odkrivamo pomemben del tega bogastva, izhajajočega pretežno iz evropske tradicije gregorijanskega korala. Redkeje pa na programu koncertov srečamo glasbo, ki povezuje dve drugi celini: Afriko in Ameriko. Kot je evropski človek, izhajajoč iz svoje kulture, ob srečanju z Božjo Besedo ustvaril koralne melodije, so afriški sužnji na ameriških plantažah ob premišljevanju oznanjene Besede ustvarjali in prepevali pesmi, ki jih danes imenujemo črnska duhovna glasba. Iz teh pesmi so se kasneje razvile tudi druge zvrsti afriško ameriške glasbe: blues, gospel in jazz.

KAJ? Koncert Komornega pevskega zbora Mysterium (Sven Pungartnik Rauter, klavir, Enej Nik Juran, tolkala, Lovro Frelih, dirigent) KDAJ? Sreda, 15. februar, ob 19.30. KJE? Uršulinska cerkev Sv. Trojice v Ljubljani

Del bogate zbirke črnskih duhovnih pesmi in sakralnega jazza nam bo na februarskem koncertu Sakralnega abonmaja približal Komorni pevski zbor Mysterium iz Kranja, pod vodstvom dirigenta Lovra Freliha. Osrednje delo koncerta bo Mala jazz maša (A Little Jazz Mass) angleškega skladatelja Boba Chilcotta. Delo je koncertna uglasbitev liturgičnih delov svete maše in v petih stavkih podaja različne jazzovske stile: blues, swing, bossa nova. Pevske glasove podpira klavirska spremljava, ki je zapisana tako, da se ji lahko pridružijo tudi bobni in bas, kar daje pridih pristnega jazzovskega tria. Na koncertu bosta pevce podprla Sven Pungartnik Rauter na klavirju in Enej Nik Juran na tolkalih. Malo jazz mašo je Bob Chilcott napisal leta 2004 za izvedbo na mladinskem zborovskem festivalu v New Orleansu. Prvotno je bila maša napisana za ženske glasove, vendar jo je skladatelj že naslednje leto priredil tudi za mešani zbor. Mala jazz maša je najpogosteje izvajano delo Boba Chilcotta, ki velja za enega najpomembnejših še živečih britanskih skladateljev zborovske glasbe. Velik del njegovega opusa obsega sakralna dela. Kot pevec in skladatelj je Chilcott zelo pozoren na barve, ki jih besede dobijo, ko se povežejo z glasbo, zato pri komponiranju velik del časa nameni poglobitvi v besedo, da bi razkril glasbo, ki je pravzaprav že v njej.

V drugem delu koncerta bomo prisluhnili črnski duhovni glasbi. Srečevanje z ameriško tradicionalno črnsko duhovno glasbo vedno pomeni srečevanje z ljudmi in zgodbami, ki so oblikovale življenja afriških ljudstev v času suženjstva na ameriških tleh. Krščansko oznanilo, ki so ga bili sužnji deležni na plantažah in v cerkvah, jim je dajalo upanje iz katerega je vrela tudi njihova ustvarjalnost. Petje jih je opogumljalo, utrjevalo njihovo vero in jim pomagalo izraziti tudi globoka, neizrekljiva čustva. Preproste melodije, nezahtevna harmonija in včasih precej živahen ritem nam sprva dajejo vtis, da gre za lahkotne skladbe. Vendar pa, če pustimo, da se nas melodije in besede dotaknejo, začutimo pridih otožnosti in stiske, hkrati pa nas napolni moč življenja in upanja, ki se v njih skriva. Črnska duhovna glasba nas ne pušča ravnodušne in lahko samo občudujemo, kakšno hrepenenje in vera sije iz njih.