Na valovitem Pohorju ni izrazitih vrhov. Že bežen sprehod po zemljevidu pa nam razkrije, da je na njem vse polno vzpetin, ki imajo v imenu besedico vrh. Najbolj znani so Kremžarjev vrh, Jezerski vrh, Klopni vrh, Žigartov vrh in Črni vrh (1543 m), ki je najvišja točka tega šestdeset kilometrov dolgega hribovja med Mariborom in Dravogradom.

Najudobnejše izhodišče za vzpon na Črni vrh je tri četrt ure oddaljena Ribniška koča, do katere se pripeljemo skozi Ribnico na Pohorju. Najkrajša označena pot iz doline pa se začne v Mislinji na nadmorski višini 598 metrov.

Mislinjska dolina je že od nekdaj pomembna prometna pot. V rimskih časih je skozi njo peljala cesta od Celeje do Virunuma na Gosposvetskem polju, leta 1899 so po njej položili železniške tire (progo med Velenjem in Dravogradom so ukinili leta 1968), zdaj se po njej valijo kolone motornih vozil. V Mislinji, ki je imela v začetku letošnjega leta 1.869 prebivalcev, ni večje industrije, nekoč pa je bilo drugače. Leta 1724 so začele tam delovati velike fužine, ki so prišle čez tri desetletja v roke rodbine Zois in sredi 19. stoletja izgubile tekmo s Štorami. Po prihodu vlaka se je razmahnila trgovina z lesom. Veleposestnik Arthur Perger je v začetku prejšnjega stoletja zgradil vrsto lesnih obratov, v Mislinjskem jarku pa znamenito, dobrih devet kilometrov dolgo ozkotirno gozdno železnico.

Mislinja z okolico skriva še veliko drugih zanimivosti, a ker smo se namenili na Črni vrh, ne smemo več odlašati. Planinski kažipot ob glavni cesti proti Slovenj Gradcu nas malo pred bencinsko črpalko usmeri desno na Pohorsko cesto, ki nas hitro pripelje iz naselja. Na križišču za ostrim ovinkom in mostom zavijemo levo, preden se cesta naslednjič požene čez potok, pa z nje prestopimo na široko gozdno pot. Zagrnejo nas visoke smreke. Nekoč je bilo Pohorje poraščeno z mešanim gozdom, zdaj pa na njem prevladujejo iglavci.

Za Pohorje so značilne tudi samotne domačije. Ko se drevje razmakne, prispemo do prve, po­tem do druge in tretje. Naš prihod spremlja glasen lajež, saj spuščeni kosmatinci nimajo preveč razumevanja za naše izletniške načrte. Pri tretji domačiji zavijemo mimo znamenja, se vzpnemo po stopnicah na pašnik in na njegovem zgornjem koncu poniknemo v gozd. Skozenj prispemo do makadamske ceste, po kateri nadaljujemo do druge lesenjače, kjer nas kažipot znova usmeri na gozdno pot. Ta prečka cesto, gre mimo spomenika in se vzpne do križišča kolovozov, ob katerem sta leseni klopi z mizo. Malo više je planinsko razpotje. Leva pot gre proti Grmovškovemu domu pod Veliko Kopo, desna proti Ribniški koči, mi pa se po srednji poti zapodimo naravnost v breg.

Huda strmina se kmalu unese. Za studencem se začne drevje umikati travi in borovničevju, na katerem še vztrajajo črne jagode. Nekatere so suhe in brez okusa, druge presenetljivo sočne in slastne. Ko vijugamo med njimi, kar naenkrat prispemo na planotast vrh, na katerem so leta 1991 postavili tridimenzionalni kovinski križ. V njegov podstavek je vdelana skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Malce naprej je še klop s panoramsko ploščo, od katere nam pogled v lepem vremenu odjadra vse do Pece in Kamniško-Savinjskih Alp. Mi v začetku meseca nismo imeli take sreče, saj se je čez vrhove smrek kljub drugačni napovedi podila siva megla. Razkadila se je šele zvečer, ko je na pokrajino legal mrak in je Črni vrh postajal zares črn.


NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Ilja v Šentilju pod Turjakom (severozahodno od Mislinje) je maša vsako nedeljo ob 7. in 9. uri.

OSNOVNI PODATKI

Črni vrh (1543 m)

Izhodišče: Mislinja

Dostop: S štajerske avtoceste zavijemo proti Velenju, skozi katero nadaljujemo vožnjo do Mislinje. Na začetku tega naselja je odcep proti Mislinjskemu jarku, mi pa z glavne ceste zavijemo desno približno dvesto metrov naprej. Avto lahko pustimo takoj za križiščem.

Višinska razlika: 940 m.

Dolžina vzpona: 2.30 ure.

Kratek opis poti: Po Pohorski cesti krenemo proti severu. Na križišču za ostrim ovinkom in mostom zavijemo levo, tik preden cesta naslednjič preskoči potok, pa z nje prestopimo na gozdno pot. Ta nas pripelje na greben, kjer gremo mimo treh samotnih kmetij. Nad zadnjo se vzpnemo do makadamske ceste, z nje pa znova na široko pot, ki nas za planinskim razpotjem pripelje na planotast vrh. Pot je lahka in dobro označena.

Zemljevid: Pohorje, 1 : 50.000.