Kot je na družbenem omrežju Twitter sporočil predsednik črnogorske vlade Abazović, je s tem končno urejeno pomembno vprašanje. »Gremo naprej, odslej bo glavni poudarek na boljšem življenjskem standardu,« je glede nadaljnjih nalog vlade zapisal Abazović.

Patriarh Porfirije je po podpisu sporazuma v svojem nagovoru, objavljenem na spletni strani beograjskega patriarhata, poudaril, da Srbska pravoslavna cerkev ne zahteva nobenih privilegijev, temveč želi, da bi jo obravnavali kot vsako drugo versko skupnost: nič bolje, pa tudi nič slabše. Samoumevno je, da Srbska cerkev v Črni gori spoštuje ustavo in državne zakone, je dejal patriarh. Cerkev si vedno želi prizadevati za demokratično in človečno družbo.

Zadnji krog pogajanj med Abazovićem in patriarhom Porfirijem se je sklenil konec letošnjega junija v Beogradu.

Vladajoči socialdemokrati in vodilna opozicija sporazumu nasprotujeta

Zadnji krog pogajanj med Abazovićem in patriarhom Porfirijem se je sklenil konec letošnjega junija v Beogradu. Sinoda Srbske pravoslavne cerkve je nato dokument sprejela. Tudi črnogorska vlada je 8. julija sporazum z večino glasov podprla, čeprav sta se proti njemu izrekli tako vladajoča Socialdemokratska stranka kot tudi vodilna opozicijska sila, Demokratična stranka socialistov, od katere podpore v parlamentu je odvisna manjšinska vlada pod vodstvom predsednika vlade Abazovića.

V vladni razpravi, ki so jo takrat v živo prenašale televizijske postaje, so se kritiki iz vrst socialdemokratov pritoževali, da bo sporazum Srbski pravoslavni cerkvi podelil preveč privilegijev. Rečeno je bilo tudi, da sporazum ne bi smel biti sklenjen z vodstvom Srbske pravoslavne cerkve s sedežem v Beogradu, temveč s predstavniki Srbske pravoslavne metropolitanske cerkve v Črni gori. Prav tako je bila izražena zahteva, da pravni strokovnjaki znova preučijo ustavnost načelnega sporazuma.

Demokratična stranka socialistov je včeraj napovedala, da bo še isti dan sprožila pobudo za glasovanje o nezaupnici Abazovićevi vladi, in obljubila, da bo »danes podpisani sporazum, ki je v nasprotju z ustavo Črne gore, preklicala takoj, ko bo oblikovana nova vlada«.

FOTO: Twitter/Dritan Abazović

Številni spori zaradi premoženja

V Črni gori sta dve pravoslavni cerkvi: Srbska pravoslavna cerkev in veliko manjša Črnogorska pravoslavna cerkev, ki se ima za neodvisno, vendar je svetovno pravoslavje ne priznava. Med Srbsko cerkvijo in Demokratično stranko socialistov, ki je dolga leta vladala v Podgorici pod vodstvom sedanjega predsednika države Mila Djukanovića, je bilo veliko sporov. V ospredju so bili med drugim premoženjski spori Srbske pravoslavne cerkve z državnimi organi in konkurenčno Črnogorsko pravoslavno cerkvijo.

Najnižja točka odnosov je bila dosežena z novim zakonom o veri, sprejetim konec leta 2019, proti kateremu je Srbska pravoslavna cerkev organizirala množične proteste.

Najnižja točka odnosov je bila dosežena z novim zakonom o veri, sprejetim konec leta 2019, proti kateremu je Srbska pravoslavna cerkev organizirala množične proteste. Avgusta 2020 se je vlada zamenjala, kar je precej olajšalo razmere, saj je bil sporni zakon o veri pozneje spremenjen. Tudi z vlado Zdravka Krivokapića, ki velja za blizu Cerkvi in prosrbsko usmerjeno, pa pogajanj o temeljnem sporazumu ni bilo mogoče zaključiti. Zaradi Krivokapića je v vodo padel napovedani podpis maja 2021 padel v vodo. Manjšinska vlada pod vodstvom Abazovića, ki je na položaju od konca letošnjega aprila, je znova začela pogajanja s Srbsko pravoslavno cerkvijo.