Zdravstveni minister je po seji vlade v izjavi za medije povedal, da ne želijo, da se zaradi covida-19 vzpostavljajo izredne razmere. »Želimo se pogovarjati o covidu-19, kot se pogovarjamo o gripi.«

Dodatki za tiste, ki delajo neposredno s covid pacienti 

Po besedah Bešič Loredana predlog zakona združuje nekatere rešitve iz interventne protikoronske zakonodaje od PKP 1 do PKP 10, ki so bile sprejete pod prejšnjo vlado. »Izluščili smo bistvo,« je dejal: »Jasno smo opredelili tudi covidne dodatke, ki so po novem v nominalnem znesku in za vse enaki. Gre samo za tiste uslužbence, ki bodo delali neposredno s covid pacienti.«

V sredo so v Sloveniji potrdili 2156 okužb z novim koronavirusom. Na navadnih oddelkih so bili hospitalizirani 104 bolniki, na intenzivni negi pa 21. Umrla sta dva bolnika s potrjeno okužbo.

Izolacija bo krajša, nič več tridnevnih bolniških brez obiska zdravnika

Kot je še razložil minister, bo trajanje izolacije, ki za zdaj ostaja breme države oz. ZZZS-ja, krajše, kar bodo določali po navodilih stroke. »Mi z zakonom dajemo pravno podlago, da lahko stroka te zadeve predlaga, ministrstvo pa jih implementira v zdravstvenih zavodih.« Poleg tega predlog zakona umika možnost tridnevnega bolniškega staleža brez obiska zdravnika, ki je bila vpeljana s PKP-ji. Po njegovih navedbah jo bodo znova vpeljali z novo zakonodajo, »bo pa treba najti konsenz, na čigavo breme ta tridnevna bolniška gre. V tem trenutku je obešati breme tridnevne bolniške na delodajalca neprimerno«.

Možnost nagrajevanja v javnih zdravstvenih zavodih

Poleg tega predlog zakona po pojasnilih ministra z namenom krajšanja čakalnih dob v zdravstvu vpeljuje tudi možnost nagrajevanja v javnih zdravstvenih zavodih, »ki je povsem primerljivo s tistimi pri zasebnikih. S tem želimo zadržati kadre in narediti konec rak rani slovenskega zdravstva«.

Vlada je danes sprejela tudi uredbo o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev. FOTO: Tatjana Splichal

Kumer: »Slovenija stopa korak naprej«

»EU nima skupne opredelitve tega pojma, niti nima skupne politike na tem področju. Slovenija tukaj tako stopa korak naprej. Z uredbo bomo lažje ciljno naslovili energetsko revna gospodinjstva. Uredba opredeljuje pojem energetske revščine, definira merila, pristojnosti, kazalnike in tudi pristojni organ, to je ministrstvo za infrastrukturo. Ministrstvo bo moralo pripraviti akcijski triletni načrt, kako nasloviti energetsko revščino in s katerimi ukrepi jo zmanjšati,« je pojasnil infrastrukturni minister Bojan Kumer.

Kaj je energetska revščina?

V uredbi je energetska revščina opredeljena kot stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji (ogrevanje, priprava sanitarne vode, hlajenje, kuhanje in razsvetljava) zaradi neustreznih bivanjskih razmer, nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah ali nizke energijske učinkovitosti bivalnih prostorov, so sporočili z ministrstva.

Energetsko revno bo tudi gospodinjstvo, katerega strošek za rabo energije predstavlja več kot polovico razpoložljivega dohodka.

Število energetsko revnih gospodinjstev v Sloveniji bo vsako leto do konca februarja objavil Statistični urad RS.