Pred odhodom v Združene arabske emirate je kardinal Parolin, ki vodi delegacijo Svetega sedeža, za vatikanske medije poudaril papeževo zaskrbljenost in upanje glede podnebne krize, vojn in sporov, ki pestijo naš planet, kot poroča spletni portal Vatican News.

V soboto, 2. decembra, bo vatikanski državni tajnik udeležencem konference v Dubaju predstavil nagovor papeža Frančiška, v nedeljo, 3. decembra, pa se bo skupaj s prefektom Dikasterija za medverski dialog, kardinalom Ayusom Guixotom, udeležil predvidenega blagoslova »Paviljona vere« na razstavišču Expo City v Dubaju.

Kardinal Parolin pred odhodom v Dubaj. FOTO: Vatican Media

COP28 mora dati jasne odgovore

Kot je kardinal Parolin pojasnil v pogovoru za vatikanske medije, se papež zaveda »potrebe po delovanju za skrb za skupni dom, nujnosti pogumnih stališč in novega zagona krajevnih in mednarodnih politik, da človeštva ne bi ogrožali strankarski, kratkovidni ali plenilski interesi«.

Znanstvene študije opozarjajo na resne posledice podnebnih sprememb, ki jih povzroča človekovo ravnanje.

Konferenca COP28 je poklicana dati jasen odgovor politične skupnosti pri odločnem soočanju s to podnebno krizo, in sicer v nujno hitrem času, ki nam ga nakazuje znanost, saj znanstvene študije opozarjajo na resne posledice podnebnih sprememb, ki jih povzroča človekovo ravnanje, poleg tega pa smo skoraj vsak dan priče skrajnim naravnim pojavom po svetu, ki resno vplivajo na kakovost življenja velikega dela človeškega prebivalstva, predvsem tistega, ki je najbolj ranljiv zaradi podnebne krize in najmanj odgovoren za njen nastanek.

V Dubaju je zbrana večina svetovnih voditeljev. FOTO: Vatican Media

Jasni napotki za pospešitev energetskega prehoda

Glede pričakovanj od tokratnega srečanja kardinal Parolin odgovarja, da naj bi COP28 dala jasne napotke za pospešitev energetskega prehoda, recimo s postopnim in hitrim zmanjševanjem fosilnih goriv, večjo uporabo obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter z večjim posvečanjem vzgoji in izobraževanju za celostno ekologijo.

Ekonomska in tehnična sredstva so za boj proti podnebni krizi potrebna, vendar ne zadoščajo: nujno jih mora spremljati vzgojni proces, ki bo vplival na spremembe življenjskega sloga.

Tako papež kot Sveti sedež pogosto ponavljata, da so ekonomska in tehnična sredstva za boj proti podnebni krizi potrebna, vendar ne zadoščajo: nujno jih mora spremljati vzgojni proces, ki bo vplival na spremembe življenjskega sloga, pa tudi na spremembe načinov proizvodnje in potrošnje, da bi spodbudili prenovljen model celostnega človeškega razvoja in trajnostnosti, ki bo temeljil na skrbi, bratstvu, sodelovanju med ljudmi ter krepitvi zaveze med človekom in okoljem.

Pirc Musarjeva: voditelji bi morali voditi vojno proti podnebni krizi

Udeležence podnebne konference je danes nagovorila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je zbranim sporočila, da bi morali svetovni voditelji trenutno voditi samo eno vojno, in to je proti podnebni krizi. Kot je napovedala, bo Slovenija v sklad za odzivanje na izgube in škodo prispevala 1,5 milijona evrov.

Skrajni in hitro spreminjajoči se vremenski vzorci so povsod opozorilni klic, da se čas za blaženje izteka, in opozorilo, da je potrebno prožnejše prilagajanje za ohranitev nove normalnosti.

Kot poroča STA, je Pirc Musarjeva spomnila na katastrofalne posledice podnebnih sprememb, ki jih je Slovenija občutila lansko in letošnje poletje - ne eni strani katastrofalne požare, na drugi pa poplave, ki so prizadele tretjino države. Ti skrajni in hitro spreminjajoči se vremenski vzorci so po njenih besedah povsod opozorilni klic, da se čas za blaženje izteka, in opozorilo, da je potrebno prožnejše prilagajanje za ohranitev nove normalnosti.

Za ohranitev globalnega segrevanja v okviru cilja 1,5 stopinje Celzija je, tako predsednica, najprej potreben dogovor o postopnem opuščanju fosilnih goriv in subvencij za fosilna goriva, postopno opuščanje fosilnih goriv pa mora iti z roko v roki s potrojitvijo naših zmogljivosti obnovljive energije in podvojitvijo energijske učinkovitosti.

Nov sklop človekovih pravic

V luči skorajšnje 75. obletnice splošne deklaracije človekovih pravic je predsednica opozorila, da nastaja nov sklop človekovih pravic, ki je »posledica podnebnih sprememb in našega nepremišljenega odnosa do narave«: ob tem je omenila pravice do čistega in zdravega okolja, do vode in čistega zraka. Podnebna pravičnost je in mora biti nujna obveza, meni Pirc Musarjeva, zeleni prehod pa mora vključevati najbolj ranljive med nami. Kot je poudarila, je »moja država pripravljena prispevati«. Poleg prispevka Slovenije v višini 1,5 milijona evrov v sklad za odzivanje na izgube in škodo je napovedala še zavezo, da bo država precej povečala prispevek tudi v zeleni podnebni sklad.

Pirc Musarjeva je pozvala k ukrepanju in prenehanju prelaganja obveznosti na prihodnje generacije, saj to ni niti pošteno niti odgovorno.

Predsednica je opozorila tudi na dejstvo, da je na svetu vse preveč oboroženih spopadov, ki predstavljajo »pogosto spregledano resno oviro« za doseg napredka pri omilitvi podnebne krize. Po njenih besedah bi morali svetovni voditelji voditi samo eno vojno, ki je resnično smiselna: »To je vojna proti podnebni krizi, izgubi biotske raznovrstnosti in onesnaževanju okolja.« Ob tem je pozvala k ukrepanju in prenehanju prelaganja obveznosti na prihodnje generacije, saj to ni niti pošteno niti odgovorno.