Svarila na današnjem uvodu niso brez podlage. Najnovejše poročilo Svetovne meteorološke organizacije ugotavlja, da je bilo zadnjih osem let najbolj vročih v zgodovini, gladina morja pa se dviga dvakrat hitreje kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Slednje resno ogroža milijone prebivalcev obalnih območij, je poudaril Guterres.

Ob tem se je zavzel za to, da bi ljudi in skupnosti povsod po svetu zaščitili pred vse večjimi tveganji, ki jih prinašajo izredne podnebne razmere. "Na signal za nevarnost, ki ga pošilja naš planet, moramo odgovoriti z dejanji - ambicioznimi in verodostojnimi podnebnimi ukrepi. Konferenca COP27 mora biti kraj in čas za to," je še dejal Guterres.

Kako pomagati revnim državam

Eno najtežjih vprašanj, ki ga bodo na konferenci reševali predstavniki skoraj 200 držav je, kdo bo financiral odpravljanje škode, ki so jo že povzročile podnebne spremembe. Ranljive države v razvoju, ki so za to vprašanje odgovorne zelo malo, istočasno pa so močno izpostavljene njegovim uničujočim posledicam, namreč zahtevajo, da se vprašanje tovrstnih izgub vključi na dnevni red konference.

Zunanjepolitične okoliščine niso ugodne

Veliko težavo voditeljem za dogovor povzročajo nestabilne politične razmere. Predsednik COP27, egiptovski zunanji minister Sameh Shoukry, je tako voditelje pozval, naj ne dovolijo, da bi kriza s hrano in energijo, povezana z rusko invazijo na Ukrajino, ovirala ukrepanje glede podnebnih sprememb.

Podnebne katastrofe namreč kljub vojni nikakor ne mirujejo. V zadnjem letu so tako obsežne poplave uničile dele Pakistana in Nigerije, večji del sveta se je spopadal s sušo in obsežnimi vročinskimi valovi.

Svetovni voditelji se bodo na konferenci zbrali ponedeljek in torek, nato pa bodo omizja zavzeli pogajalci. Slovensko delegacijo bo v prvem tednu vodil predsednik republike Borut Pahor, v drugem tednu pa bo njegovo mesto prevzel minister za okolje in prostor Uroš Brežan.