Minister Vizjak je danes na tiskovni konferenci v Glasgowu nastopil ob podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu. Slovenija ima namreč na COP26 pomembno vlogo, saj kot predsedujoča Evropski uniji usklajuje mnenja med članicami, obenem pa Evropsko unijo zastopa navzven.

Slovenski okoljski minister je po navedbah STA poudaril, da se v Glasgowu trenutno odloča o prihodnosti Zemlje, in dodal, da se svet mora premakniti h konkretnim dejanjem za doseganje cilja 1,5 stopinje Celzija. Po njegovih besedah nam bo uspelo le v primeru, če bomo združeni in bomo delovali skupaj - ves svet, vse države in vsi deležniki: »Obenem moramo zagotoviti, da naša dejanja ne ogrozijo socialne povezanosti in gospodarskega razvoja ter da pomagamo državam v razvoju.«

Uspelo nam bo le v primeru, če bomo združeni in bomo delovali skupaj - ves svet, vse države in vsi deležniki.

Minister Vizjak je prepričan, da so ukrepi priložnost za gospodarski in družbeni napredek. Vse pogodbenice pariškega sporazuma je ob blaženju podnebnih sprememb pozval tudi k okrepitvi naporov za prilagajanje nanje ter se zavzel za zagotovitev 100 milijard dolarjev (86,3 milijarde evrov) letne podnebne pomoči državam v razvoju. Po njegovi oceni je trenutno dosežene okoli 85 odstotkov vsote, razvite države pa bi lahko obljubo kmalu izpolnile v celoti.

Evropska unija in njene države članice zagotavljajo največji delež javnega podnebnega financiranja za pomoč državam v razvoju na globalni ravni, so v sporočilu za javnost po navedbah STA poudarili na ministrstvu za okolje in prostor. Leta 2019 so državam v razvoju zagotovile sredstva v višini 21,9 milijarde evrov.

Pogajalce in države na COP26 v Glasgowu čaka še zelo veliko dela.

Timmermans je medtem dejal, da pogajalce in države na COP26 čaka še zelo veliko dela. Poudaril je stališče Evropske unije, da imajo ambiciozni cilji pravi pomen le, če jih države podprejo s konkretnimi načrti za njihovo dosego. Kot »izredno pomembno vprašanje« je izpostavil vprašanje povračil za izgube in škode, ki so posledica podnebnih sprememb. Pojasnil je, da Evropska unija podpira izboljšanje sistema za pomoč v primeru naravnih katastrof s krepitvijo santiaške mreže.

Na okoljskem ministrstvu so ob škodah in izgubah med nekaterimi najpomembnejšimi odprtimi vprašanji na COP26 izpostavili člen 6 pariškega sporazuma, ki se osredotoča na mehanizme sodelovanja, vključno z mednarodnim prenosom rezultatov blaženja, ter preglednost, prilagajanje in skupni časovni okvir za nacionalno določene prispevke.

Vprašanja časnikarjev so bila v veliki meri posvečena vlogi različnih energentov v brezogljični prihodnosti.

Tako Vizjak kot Timmermans sta odgovarjala tudi na vprašanja časnikarjev, ki so bila v veliki meri posvečena vlogi različnih energentov v brezogljični prihodnosti. Vizjak je med drugim podčrtal neenaka izhodišča, ki jih imajo članice Evropske unije: nekatere so denimo močno odvisne od premoga, druge sploh ne, nekatere kot rešitev vidijo jedrsko energijo, druge bi kot prehodno rešitev koristile zemeljski plin.

S Timmermansom sta se strinjala, da lahko v prihodnje pomembno vlogo odigra vodik, Timmermans pa je tudi zatrdil, da mora v prihodnjem energetskem miksu Evropske unije svojo vlogo odigrati biomasa.

V začetku zadnjega tedna pogajanj so države pri številnih vprašanjih še daleč od dogovora.

Podnebna konferenca COP26 je ta teden stopila v drugo polovico. Zagon pogajanjem v Glasgowu so v začetku prejšnjega tedna dali voditelji držav in vlad, v drugem tednu pa naj bi visok tempo ohranjali ministri za okolje in podnebne spremembe. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da so države v začetku zadnjega tedna pogajanj pri številnih vprašanjih še daleč od dogovora.