Zaveza predvideva za skoraj 20 milijard dolarjev javnega in zasebnega financiranja, po navedbah STA pa jo podpirajo voditelji več kot stotih držav, ki skupaj predstavljajo kar 85 odstotkov vseh gozdnih površin na svetu, vključno z amazonskim pragozdom. Med njimi so po podatkih britanske vlade kot gostiteljice COP26 ključne države, kot so Brazilija in Rusija, ki sta tarči ostrih kritik zaradi pospeševanja krčenja gozdov, ter ZDA, Kanada, Kitajska in Avstralija.

Zaveza predvideva za skoraj 20 milijard dolarjev javnega in zasebnega financiranja.

Britanski premier Boris Johnson bo po napovedih z Downing Streeta dogovor o končanju izsekavanja gozdov danes v Glasgowu označil kot ključnega za doseganje osrednjega podnebnega cilja zamejitve zvišanja temperature v svetu na 1,5 stopinje Celzija. Kot je povedal, »gozdovi podpirajo skupnosti, življenjska okolja in dobavo hrane ter črpajo ogljik, ki ga spuščamo v ozračje«. Po Johnsonovih besedah so »bistveni za naše golo preživetje (...) Z današnjimi zavezami, kot jih doslej še ni bilo, bomo dobili priložnost, da končamo dolgo zgodovino človeštva kot osvajalca narave in namesto tega postanemo njen skrbnik«.

Okoljevarstveniki z omenjeno zavezo niso zadovoljni, saj ciljno leto 2030 po navedbah Greenpeacea prižiga zeleno luč za še eno desetletje krčenja gozdov, medtem ko bi bilo treba »pljuča« planeta zaščititi takoj. Kot je poudarila vodja Greenpeacea v Braziliji, tamkajšnji staroselci upravičeno zahtevajo, naj se do leta 2025 zaščiti 80 odstotkov amazonskega gozda.

Brazilski staroselci zahtevajo, naj se do leta 2025 zaščiti 80 odstotkov amazonskega gozda.

Voditelji so zelo podobno zavezo - o prepolovitvi izsekavanja gozdov do leta 2020 in končanju do leta 2030 - sprejeli že na podnebnem vrhu v New Yorku leta 2014, vendar se to početje v minulih letih ni prav nič zmanjšalo, še posebej ne v Amazoniji, za kar je glavni krivec trenutni brazilski predsednik Jair Bolsonaro. Ljudje smo doslej posekali že polovico vseh gozdov.