To je sicer tudi ena od prednostnih nalog Evropske unije, vendar temeljni cilji doslej še niso bili doseženi, so cerkveni predstavniki poudarili v včeraj predstavljeni izjavi za javnost.

Škofje po navedbah spletnega portala Vatican News že v naslovu dokumenta poudarjajo, kako pomembno je prisluhniti »kriku ubogih v kontekstu koronaepidemije«. Leta 2019, še pred izbruhom epidemije, se je 91 milijonov ljudi v Evropski uniji soočalo z revščino ali socialno izključenostjo, tako škofje v luči številk, ki so navedene v zadnjem akcijskem načrtu Evropske komisije glede leta 2017 sprejete pobude Evropskega stebra socialnih pravic.

Škofje predstavljajo uspešne primere boja proti revščini v okviru Katoliške cerkve in jih predstavljajo pristojnim evropskim ustanovam.

Cilj izjave evropskih škofov je ponuditi nekakšen popis obstoječih strategij Evropske unije, obenem pa navesti uspešne primere boja proti revščini v okviru Katoliške cerkve in te predstaviti pristojnim evropskim ustanovam.

Poslabšanje položaja številnih ljudi

Tudi če koronakriza ni povzročila prave eksplozije revščine, pa ComECE opaža »različne primere ranljivosti, ki ovirajo življenje posameznih oseb, družin in skupnosti v celotni Evropski uniji«, je zapisano v priloženi izjavi za javnost. V preteklih desetih letih je vedno več ljudi kljub zaposlitvi zapadlo v revščino ali pa so zaposleni v človeka nevrednih pogojih. Posebne skrbi na tem področju v zadnjih dveh letih povzroča predvsem porast brezposelnosti med mladimi.

Morali bi »storiti več, da bi lahko določili nove oblike revščine in se proti njim borili ter poiskali ustvarjalne rešitve za strukturne vzroke revščine,« pri tem poudarja Antoine Hérouard, predsednik komisije za socialna vprašanja pri ComECE. V luči naraščanja revščine po vsej Evropi ComECE Evropsko unijo in vse države članice poziva, naj »bolje prepoznavajo večrazsežnostno podobo revščine, da nihče ne bi ostal brez pomoči«. Kot spominjajo evropski škofje, je Katoliška cerkev med epidemijo koronavirusne bolezni ljudi »duhovno in materialno podpirala na najrazličnejše načine«.

V preteklih desetih letih je vedno več ljudi kljub zaposlitvi zapadlo v revščino ali pa so zaposleni v človeka nevrednih pogojih.

V novem dokumentu so zbrani primeri »preizkušenih praks«, ki jih izvajajo na različnih krajih v Evropi s pomočjo različnih ustanov in s podporo mreže Karitas ter narodnih, območnih ali krajevnih partnerjev. Nekatera cerkvena priporočila evropskim ustanovam se nanašajo na krepitev materialne, pa tudi prehranske pomoči v okviru evropskega financiranja, boljše dojemanje trenutne revščine, lažji dostop do plačljivih in primernih bivališč, izogibanje pretiranemu zadolževanju in spodbujanje človeka dostojnega dela, kakovostno izobrazbo in solidarnost. Cilj vseh ukrepov bi moral biti »zmanjšati odrivanje ljudi na obrobje ter spodbujati celostno vključevanje, torej na gospodarskem, socialnem in političnem področju,« je pojasnil Hérouard.