Mislimo, da vemo, kaj je človeška narava. Vsi poznamo reke, kot sta »klic narave« ali pa »saj je samo človek«, toda izraz »človeška narava« lahko različnim ljudem pomeni povsem različne stvari.

Filozofi so pripravili že več razlag na to temo in nekateri, kot je recimo Marx, so poskušali človeški naravi nasprotovati.

Nekateri opisi ali opredelitve filozofov ne izražajo nujno tistega, kar bi o človeški naravi povedal običajen človek z ulice.

Antični in kitajski pogled

Aristotel je recimo trdil, da se je preučevanje človeške narave začelo s Sokratom. Sokrat je bil racionalist in zanj je bil torej razum najprimernejše izhodišče za pojasnitev človeške narave. Aristotel in Platon sta menila, da je razum sestavljen iz dveh delov: prvi naj bi bil razumen sam po sebi, drugega pa sta razumela kot duhovni del človeške narave. Po Aristotelovem mnenju človeška narava vodi k družinam in politiki, torej k občestvenim sistemom, pa tudi k domišljiji in navad...