Celjska Mohorjeva družba je izdala knjigi utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri Viktorja E. Frankla Človekovo iskanje najvišjega smisla in zgodbo o anoreksiji.

Viktor E. Frankl (1905–1997) je na dunajski univerzi predaval nevrologijo in psihiatrijo. Preden so ga januarja 1942 deportirali v koncentracijsko taborišče, je bil v dunajski psihiatrični bolnišnici Am Steinhof najprej vodja »samomorilskega paviljona«, nato pa predstojnik nevrološke postaje judovske Rothschildove bolnišnice na Dunaju.

V letih od 1946 do 1970 je bil predstojnik dunajske nevrološke poliklinike. Na ameriški mednarodni univerzi v Berkeleyu v Kaliforniji so prav zanj ustanovili posebno stolico in inštitut za logoterapijo. Poleg tega je bil Frankl profesor na univerzah Harvard, Dallas in Pittsburgh. Različne univerze po svetu so mu podelile skupno 29 častnih doktoratov.

Franklovo najbolj znano delo je Kljub vsemu reči življenju da

Franklova zapuščina obsega široko paleto interdisciplinarnih del: njegovih 32 knjig je objavljenih v 31 jezikih. Delo Kljub vsemu reči življenju da je bilo doslej prodano v več kot 10 milijonih izvodov. Washingtonska kongresna knjižnica je knjigo – pretresljivo in obenem stvarno poročilo o letih v koncentracijskem taborišču – označila kot »eno najvplivnejših knjig v Ameriki«.

Že kot gimnazijec si je Frankl redno dopisoval s Sigmundom Freudom. Pozneje se je pridružil individualno-psihološkemu združenju Alfreda Adlerja, vendar je bil po Adlerjevem osebnem sklepu zaradi »nepravovernih stališč« iz njega izključen. V zgodnjih tridesetih letih 20. stol. je Viktor Frankl razvil lasten psihoterapevtski pristop, ki ga je poimenoval Logoterapija in bivanjska analiza in velja za tretjo dunajsko psihoterapevtsko šolo.

Franklova razmišljanja ostajajo aktualna tudi za sodobnega bralca

Svetovno znani dunajski psihiater in psiholog, utemeljitelj tretje dunajske psihoterapevtske smeri, je svoja teoretična spoznanja na lastni koži preizkusil v peklu holokavsta. V knjigi Človekovo iskanje najvišjega smisla, ki jo je prvič objavil že leta 1948 ter potem večkrat dopolnil, razkriva svoja najgloblja spoznanja o tem, kaj mu je omogočilo, da je preživel nečloveške razmere koncentracijskega taborišča in kljub vsemu zmogel dojeti smiselnost življenja.

Pretresljivo je, pred kako podobno iskanje smisla je danes postavljen človek v družbi preobilja.

Franklova razmišljanja o življenju, smrti, temeljnem osebnem verovanju in trpljenju ostajajo nadvse aktualna tudi za sodobnega bralca. Prepričan, da je življenje mnogo več, kot zmore razkriti le pogled nanj, je Frankl zapisal: »Nihče nas ne bo prepričal, da je človek sublimirana žival, če bomo znali pokazati, da v njem tiči potlačeni angel.«

Spremna študija Alexandra Batthyányja, kot jo je pripravil za zadnjo angleško izdajo dela leta 2019, prikaže razvoj logoterapije po letu 1975 in njeno čedalje bolj pripoznano vlogo v sodobni psihologiji, spremna študija urednika zbirke Smisel Jožeta Ramovša pa delo umesti v slovenski (logoterapevtski) prostor in predstavi izvirno slovenske smeri razvoja tretje dunajske psihoterapevtske šole. Knjigi je dodan tudi razširjen in dopolnjen slovar logoterapevtskega izrazja.

Polona Rodič: Sestradana. Jaz hočem živeti!

Knjiga Polone Rodič Sestradana. Jaz hočem živeti! prinaša poetičen zapis o napornem popotovanju skozi zapleteni svet anoreksije. Šest let trajajočo zgodbo je avtorica strnila v štiri poglavja: Ana, Da propadajo organi, Jaz bi šla nazaj, Jaz hočem živeti. Brez olepševanja nam z blagimi be­sedami zaupa trpko zgodbo, ki jo od (pre)blizu pozna (pre) več posameznikov in družin. Bolečo zgodbo nesprejemanja in nerazumevanja, a tudi zgodbo poguma in upanja.

Ko ljudje z anoreksijo sprejmejo svojo enkratnost

Življenje z anoreksijo je težavno in zapleteno, vendar obstaja izhod iz tega stanja. Polonine pesmi nam približajo izku­šnjo temačnih trenutkov druženja z Ano, pa tudi izkušnjo osvobojenosti, ki je temu sledila. Kljub prepričanju mnogih, da je anoreksija neozdravljiva, nam avtorica pripoveduje o nasprotnem. Ko ljudje z anoreksijo sprejmejo svojo enkratnost in si jo v polnosti dovolijo živeti in deliti z drugimi, postanejo tako oni sami kot njihova dela navdih za mnoge.

Polona Rodič se je rodila leta 1998 v Ljubljani, kjer je obiskovala Osnovno šolo Danile Kumar, šolanje pa nadaljevala na Gimnaziji Želimlje. Zdaj je študentka enopredmetnega študija slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.