Človek ni središče narave
Človek ni središče narave
Ne pozabimo, kako je nastala »lepa narava«
»Človeštvo je v vsej znani zgodovini in prostornini vesolja silno silno majhen delček,« nas postavi na realna tla. Pravi, da v odnosu do narave potrebujemo dvoje: »Aktivno spoznavanje in razpoložljivost za čudenje. Oboje je medsebojno povezano, ker je človek celovito bitje. Kdor naravo spoznava, jo spoznava v vsej njenosti in torej dopušča njeno procesnost, vključno z dogajanji, ki se nam lahko zdijo strašljiva, grozna, katastrofalna. Ne nazadnje, pokrajina, kakršno vidimo danes in se nam zdi lepa, je nastala kot posledica izjemno hudih geoloških dogodkov, potresov, poplavljanj, vulkanov, ledenikov,« spomni. »Kar pa se tiče žive narave – kdor svojo notranjost odpre za dejansko dogajanje, se bo enako čudil porajanju in odmiranju. Pri tem bi opozoril, da je npr. izraz 'izumiranje vrst' iz strokovnih razprav v javnost prešel z dokaj pomanjkljivo razlago. Vrste namreč neprestano izumirajo in nastajajo nove; življenje je zvezni proce...