Ob godu sv. Frančiška Saleškega, zavetnika katoliških časnikarjev, je bil 23. januarja na ljubljanskem ordinariatu tradicionalni sprejem za časnikarje in urednike v katoliških medijih, ki je tokrat izzvenel v poglobljenem svetoletnem in ekološkem razmisleku. Za ta vsebinska poudarka sta poskrbela murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, pri Slovenski škofovski konferenci pristojen za medijsko področje, in osrednji predavatelj študijskega dela srečanja, podpredsednik računskega sodišča, ekonomist mag. Jorg K. Petrovič.

Sveto leto usmiljenja tudi pred časnikarje in urednike, zlasti tiste, ki se prepoznavajo v katoliškem obnebju, postavlja številna vprašanja in izzive, na katere je v nagovoru med mašo v nadškofijski kapeli (somaševanje je vodil škof dr. Franc Šuštar, ki je v odsotnosti ljubljanskega ordinarija prevzel vlogo gostitelja srečanja) opozoril škof Štumpf. Spomnil je na eno temeljnih usmeritev iz bule, s katero je papež Frančišek napovedal izredno sveto leto usmiljenja: »Za Cerkev in za verodostojnost njenega oznanila je odločilno, da v prvi osebi živi in pričuje za usmiljenje. Njena govorica in dejanja morajo posredovati usmiljenje, da bo prodrla v srce ljudi in jih izzvala, da bodo našli pot vrnitve k Očetu …«

Takšna usmeritev po škofovih besedah pomeni, da v ospredje vedno najprej stopa človečnost, šele nato informiranje. Človečnost namreč nagovarja in odpira srca ljudi, da prisluhnejo in potem tudi sledijo sporočilom. Temeljna komunikacijska prvina, ki nagovarja človečnost, pa je prav usmiljenje: Cerkev je verodostojna takrat, ko je usmiljenje; če ljudje v Cerkvi začutijo usmiljenje, v njej odkrivajo tudi človečnost. To spoznanje ni brez posledic na medijskem področju: človečnost in usmiljenje dajeta verodostojnost ne le vsakemu posameznemu medijskemu sporočilu, temveč tudi medijem v celoti. Kajti tudi če se v medijih, v katerih ni več mogoče zaznati človečnosti in usmiljenja, slučajno znajde dobra novica, to takoj prebuja dvom o njeni verodostojnosti; tudi za medij zato po škofovih besedah velja: »Ali je celostno dober ali pa je celostno slab.«


Gostitelj srečanja škof dr. Franc Šuštar, »medijski« dr. škof Peter Štumpf in osrednji gost srečanja mag. Jorg K. Petrovič

Človečnost in usmiljenje torej pred medije »vedno stopata kot dolžnost«. Iskanje načinov, kako ju ohraniti, pa pri katoliških medijih pomeni »dolžnost zvestobe evangeljskemu etosu«. Ljudje zato od njih ne pričakujejo novic »na prvo žogo«, temveč »preverjene novice, ki so podprte z resnico, odprte za dialog, ki dopuščajo povratno mnenje in ohranjajo spravnega duha«. Pomembno pa je še nekaj: »Katoliški novinarji ne poročate samo o tem, kar je vsem jasno in samo po sebi umevno. Ne poročate samo o tem, o čemer vsi poročajo. Katoliški novinarji poročate tudi o stvareh, o katerih drugi neradi poročajo. Kjer sta ogrožena človečnost in usmiljenje, tam je takoj katoliški novinar.«

Kaj to spoznanje pomeni za konkretne vsebinske odločitve? V to smer je šel razmislek mag. Jorga K. Petroviča, ki je izhajal iz spoznanj okoljske okrožnice papeža Frančiška Hvaljen, moj Gospod. Ko je denimo odstiral tančice kriznih razmer, v katere smo danes ujeti predvsem zaradi dogajanj na Bližnjem vzhodu, pa tudi v Afriki, je pokazal na njihove sprožilce, ki koreninijo v nemoralnem odnosu do okolja. Predelovanje hrane v energente, ki je pred kriznim letom 2008 povzročilo stoodstotni dvig cen hrane na svetovnih trgih, pozneje predelovanje sladkorja v energente, ki jo ceno sladkorja povišalo za štirikrat – to sta le dva primera takšnega neodgovornega ravnanja, ki nista ostala brez širokih družbenih posledic. Okoljske spremembe (dolgoletna suša) so v veliki meri botrovale tudi prvim zaostritvam v Siriji (Alep), kjer so nato začele padati domine nasilja, ki je v begunstvo pognalo milijone ljudi. Rešitev sirskega vprašanja tako ne pomeni le iskanje izhoda iz vojaškega konflikta, temveč tudi omilitev ekoloških problemov (kakršno je hudo pomanjkanje vode, ki se bo zelo verjetno v prihodnosti še bistveno poslabšalo).

Katoliški mediji ne smejo iti mimo teh spoznanj, zato morajo tudi tem temam, ki se jih dotika okrožnica Hvaljen, moj Gospod, posvečati posebno pozornost in tako pri bralcih/gledalcih/poslušalcih krepiti zavest o lastni soodgovornosti za življenje naše in prihodnjih generacij na planetu. V tej luči je, povedano s papežem, že vsak (ne)upravičen nakup (ne)moralno dejanje.

Srečanju katoliških časnikarjev bomo posebno pozornost namenili tudi v prihodnji številki Družine.

Fotografije: Bogomir Štefanič