Claudio Magris: Brazgotine
Claudio Magris: Brazgotine
Roman v številnih zgodbah govori o zamolčanem koncentracijskem taborišču v tržaški Rižarni, predvsem pa o kaosu vojne, ki s krivdo in močjo upanja, sovraštvom in ljubeznijo zaznamuje posameznika.
Sredi prekipevajočega blodnjaka zgodb stoji tržaška Rižarna
Neimenovani junak žrtvuje svoje življenje obsesiji: uresničitvi Muzeja vojne za vzpostavitev miru. Zato strastno zbira vsakovrstno orožje – puščice, loke, bojne sekire, mesojede rastline, pa tudi podmornice, oklepnike, topove, raketomete.
Zbrano staro železje iz vseh vojn pripoveduje zgodbe tistih, ki so z njim odhajali v smrt ali jo povzročali v različnih krajih in časih, od nenavadnega junaka Schimka do Čerwuiša, Indijanca Čamakoka, ki so ga v Kafkovih letih pripeljali v Prago, pa vse do črnke s plemiškim nazivom Luise de Navarrete.
Sredi prekipevajočega blodnjaka zgodb stoji tržaška Rižarna pri Sv. Soboti, dolga leta zamolčano koncentracijsko taborišče s krematorijem v Italiji. Strastni zbiralec začne prepisovati grafite z imeni ovaduhov, izdajalcev in krvnikov, ki so jih jetniki pustili na zidovih taborišča smrti. A njegovi dnevniki skrivnostno izginejo z njim vred.
V romanu nastopa tudi Luisa, hči Judinje in afroameriškega vojaka: njej zaupajo načrt za ureditev Muzeja. Skozi mozaično zarisane usode, ki se stekajo v silovit in presunljiv epos, izpričuje Claudio Magris večno in vselej novo resnico o izdajstvu, krivdi, ljubezni in sovraštvu ter svojo vero v moč posameznika.
Eden najuglednejših sodobnih evropskih pisateljev
Nagrajenec Vilenice 2009, tržaški esejist, pisatelj in univerzitetni profesor nemške književnosti, sodelavec pomembnejših italijanskih časnikov Claudio Magris (Trst, 1939) vešče spaja esejistični žanr z zgodovinskim in pripovedno-avtobiografskim. Je eden najuglednejših sodobnih evropskih pisateljev.
Pisati je začel v šestdesetih letih. Omenimo poleg Donave (Danubio, 1986) še njegove Mikrokozmose (Microcosmi, 1997), za katere je istega leta prejel prestižno nagrado Strega in jih imamo tudi v slovenščini. V prevodu lahko beremo tudi Habsburški mit v avstrijski moderni književnosti (Mito asburgico nella letteratura austriaca moderna), Na slepo (Alla cieca), Saj razumete (Lei dunque capira) in druga njegova dela.