Sveta brata, ki ju je Bog poklical iz rodnega Soluna med slovanske narode, da bi jim oznanila veselo novico evangelija, sta svoje veliko poslanstvo opravila v 9. stoletju. Že takrat sta razumela, da je treba bogoslužje ljudem približati v njihovem maternem jeziku, kar je vesoljna Cerkev v celoti uresničila šele z drugim vatikanskim koncilom.

Oba papeža, ki sta vodila Cerkev v času njunega delovanja (Hadrijan II. in Janez VIII.), sta jima bila naklonjena. Niso pa jima bili naklonjeni nemški cerkveni dostojanstveniki, ki so njunemu delu na vse mogoče, tudi zelo podle načine nasprotovali, s čimer so pokazali, kako daleč od Kristusovega duha so.

Naša zavetnika

Čeprav so po Metodovi smrti dosegli prepoved slovanskega bogoslužja in izgnali njegove učence, ki so se umaknili in nadaljevali njuno delo zlasti v Bolgariji in Makedoniji, je seme, ki sta ga zasejala, tiho rodilo bogate sadove, ki se kažejo še danes, ko po vsem slovanskem svetu sveta brata častimo kot naša zavetnika in priprošnjika. Njuno sporočilo je postalo temelj evropske identitete nastajajočih slovanskih narodov, ki sta jim posredovala vrednote, kot so izobrazba, krščanstvo ter dialog med religijami, kulturami in narodi.

Pred letom dni so blagoslovili kipa sv. Cirila in Metoda v Murski Soboti. FOTO: Lucija Pušenjak

Leta 1961 sta bila sv. Ciril in Metod postavljena za glavna zavetnika ljubljanske nadškofije, dotedanja sv. Mohor in Fortunat pa za drugotna zavetnika. Kot drugotna zavetnika ima sveta brata tudi mariborska nadškofija, sv. Metod pa je glavni zavetnik murskosoboške škofije. Za svoja zavetnika ima sveta brata tudi pravoslavna cerkev v Ljubljani. Z njunima imenoma se ponaša še grškokatoliška cerkev v Metliki. Sveti papež Janez Pavel II. je pomen svetih bratov za vesoljno Cerkev potrdil, ko ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope.

Nič več pogosti imeni

Po navedbah SURS z dne 1. 1. 2024 nosi ime Ciril 1426 Slovencev, žensko različico Cirila pa 496 Slovenk; manj je moških z imenom Metod (767) in žensk z imenom Metoda (263). 14 prebivalcev Slovenije je poimenovanih kar po obeh svetnikih: Ciril Metod. Vsem godovnjakom voščimo blagoslova! V zadnjih desetletjih ta imena niso med pogostimi izbirami za novorojenčke.

Kakšno hvalo naj torej dam vama, ki sta se toliko trudila za Kristusa v vzhodnih in zahodnih in severnih deželah, a nista iskala časnega in trohljivega, ampak večno in neskončno. Pač velika stebra sta bila Cerkvi, nebeška človeka in zemeljska angela. Blagoslovljen vajin jezik, s katerim sta nasejala duhovne besede v zveličanje brezštevilnemu narodu. Bogovdahnjeni dar sta od Boga prejela in mrak nevednosti povsod pregnala. (Kliment Ohridski, Pohvala sv. Cirilu in Metodiju)

Svetima bratoma je v Sloveniji posvečenih šest cerkva, podružnična v naselju Brje (župnija Branik), župnijske pa v župnijah Ljubljana - Bežigrad, Maribor - Tezno, Podgrad pri Ilirski Bistrici, Radenci in Škofljica.

FOTO: Slovanska brata, kot ju je upodobil Tone Kralj. FOTO: Tatjana Splichal

Zaslužna za razvoj jezika

O življenju in pomenu poslanstva, ki sta ga opravila sveta brata, je v več svojih delih obširno pisal duhovnik dr. Franc Grivec. V knjigi Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod je o pomenu njunega dela na jezikovnem področju med drugim zapisal: »Sv. Ciril in Metodij sta staroslovenski književni jezik že v prvem desetletju dvignila na tako višino, kakršno so drugi jeziki dosegli po stoletnem razvoju.

Po sv. Cirilu se imenuje pisava cirilica, čeprav sta Ciril in Metod razvila njeno predhodnico glagolico. FOTO: Ivo Žajdela

Začetni prevodi drugih narodov so večinoma okorni, drže se bolj črk in besed, manj pa pazijo na smisel. Staroslovenski prevodi pa so ne samo natančni, temveč tudi svobodno izražajo pravilni smisel in iz preproste ljudske govorice bistroumno izbirajo besede za globoke duhovne pojme. Zato jezikoslovci priznavajo književno vrednost staroslovenskega prevoda evangelijev in občudujejo Cirilovo jezikoslovno tankočutnost in njegovo umetnost v prevajanju.«

Bratovščina sv. Cirila in Metoda

Na pobudo škofa bl. Antona Martina Slomška je bila leta 1851 ustanovljena molitvena Bratovščina sv. Cirila in Metoda za edinost kristjanov, ki jo je potrdil papež Pij IX. In je delovala do druge svetovne vojne, leta 1991 pa je bila obnovljena kot sodobno gibanje za krščansko edinost.

Koga izmed katoličanov ne bi bolelo srce zaradi žalostnega razkola med narodi, posebej med narodi slovanske krvi, katere sta v 9. stoletju sveta brata Ciril in Metod klicala k edinosti vere in vodila k materi sveti Cerkvi. (bl. Anton Martin Slomšek)

Ustanovitev je Slomšek utemeljil z naslednjimi, žal tudi danes še kako aktualnimi besedami: »Koga izmed katoličanov ne bi bolelo srce zaradi žalostnega razkola med narodi, posebej med narodi slovanske krvi, katere sta v 9. stoletju sveta brata Ciril in Metod klicala k edinosti vere in vodila k materi sveti Cerkvi. Ko sem premišljeval usodo ločenih bratov in želel, da bi za njihovo združitev nekaj storil, pa jaz in moji nimamo drugega kakor molitev, zato sem sklenil ustanoviti Bratovščino sv. Cirila in Metoda. To željo sem razodel duhovnikom lavantinske škofije na duhovnih vajah. Ta moja beseda je bila z navdušenjem sprejeta in tisoči že dvigajo roke k Očetu usmiljenja ne le v naši, ampak tudi v sosednjih škofijah.«

Pot sv. Cirila in Metoda

Evropski svet je na seznam evropskih kulturnih poti leta 2021 uvrstil tudi takrat novo 7.500 km dolgo pot sv. Cirila in Metoda, ki danes med seboj povezuje devet evropskih držav, kjer sta apostola vere in sozavetnika Evrope v 9. stoletju pustila svoje sledi.

Oznake na poti. FOTO: FB Cyril and Methodius Route

Pot povezuje Bolgarijo, Češko, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Severno Makedonijo, Slovaško in Slovenijo. Združuje kraje, spomenike, kulturne ustanove in turistične znamenitosti.