Zavetnik: Aleksandrije

Atributi: svetniški sij, goloba

Sveti Ciril Aleksandrijski, škof in cerkveni učitelj

V starem veku je bila Aleksandrija, dom svetega Cirila, za Rimom drugo največje mesto na svetu. Bila je pravi Babilon, kjer so se mešale različne kulture, jeziki, narodnosti in vere, saj je bila središče učenosti tako za pogane,kakor tudi za jude in kristjane. Že dve stoletji pred Cirilovim rojstvom je v Aleksandriji začela svoj vzpon sloveča bogoslovna (katehetska) šola, katere gojenec je bil tudi Ciril. Tu se je temeljito izobrazil in bil okoli leta 403 posvečen v duhovnika. Nekaj časa je preživel kot samotar v meniški naselbini, potem pa se je vrnil k svojemu stricu Teofilu, aleksandrijskemu patriarhu. Stric, bojevite in nestrpne, tudi ohole narave, je imel nanj sprva precejšen vpliv. Ciril je podpiral njegova prizadevanja, da bi v boju s Carigradom Aleksandrija ohranila vodilno mesto takoj z Rimom. Soglašal je tudi s stričevo sovražnostjo do svetega Janeza Krizostoma. Precej napora in ponižnosti je bilo potrebno, da je kasneje spoznal in priznal svojo zmoto. Leta 412 je postal Teofilov naslednik na patriarhatskem sedežu in tam ostal 32 let. Bil je dovolj samozavesten in mogočen, predvsem pa učen in moder mož, da je njegova beseda odmevala po vsej takratni Cerkvi. Veljal je za prodornega razlagalca Svetega pisma, s svojimi pismi in razpravami pa se je obračal na vse vidnejše osebnosti. Znan pa je zlasti po tem, da je budno in goreče branil resnico razodete prave vere ter se boril proti zmotam tedanjega časa, zlasti proti arijanizmu in Nestoriju, carigrajskemu patriarhu. Ta je med drugim zanikal Marijino božje materinstvo. V Jezusu Kristusu naj bi bili namreč dve med seboj ločeni naravi: človeška in božja; Marija naj bi bila tako le mati Kristusa (človeka), ne pa tudi Bogorodica. Na znanem cerkvenem zboru v Efezu leta 431 je bila prav po zaslugi Cirila ta zmota obsojena in potrjena resnica, da je Marija prava božja mati.


Ime: Izhaja iz grškega imena Kyrillos in pomeni »pripadajoč Bogu«.

Rodil se je okoli leta 380 v Aleksandriji v Egiptu,
umrl pa je 27. junija 444, prav tako v Aleksandriji.

Družina: Njegov stric je bil Teofil, ohol in bojevit patriarh v Aleksandriji.

Zavetnik: Aleksandrije. Bil je velik zagovornik božjega materinstva Device Marije.

Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskih oblačilih s svetniškim sijem; včasih nosi na rami goloba. Pogosto ga prikazujejo skupaj z Atanazijem.

Beatifikacija: Leta 1882 ga je papež Leon XIII. razglasil za cerkvenega učitelja.

Goduje: 27. junija, prej 9. februarja

Misel: »Pozdravljamo te, božja Mati Marija, sijajni zaklad vsega sveta, neugasljiva svetilka, venec devištva, žezlo pravovernosti, nerazpadljivi tempelj, bivališče nezaobjemljivega Boga, mati in devica …«