Vsako leto se na svetu pri opravljanju svojega dela pri delodajalcih težje ali lažje poškoduje več kot 380 milijonov delavcev. V svetovnem merilu vsako leto zaradi nezgod pri delu in bolezni, povezanih z delom, umre 2,78 milijona delavcev. Vsak dan zaradi nezgod pri delu umre 7600 delavcev oziroma ena oseba na vsakih 11 sekund.

Lani več kot 11.000 nesreč pri delu

V Sloveniji so delodajalci lani na inšpektorat prijavili 11.158 nezgod pri delu, pri čemer tu niso vštete nezgode, ki so se zgodile na poti na delo in z dela. Med prijavljenimi nezgodami je bilo zabeleženih 1944 nezgod, ki so bile povezane s covidom-19, navaja Inšpektorat RS za delo. »V letu 2021 je bilo med prijavljenimi nezgodami 15 smrtnih nezgod, 8.657 lažjih nezgod, 527 težjih nezgod in 15 kolektivnih nezgod.«

Vsako leto se na svetu pri opravljanju svojega dela pri delodajalcih težje ali lažje poškoduje več kot 380 milijonov delavcev.

Izguba nadzora nad delovanjem opreme

Kot ugotavlja inšpektorat, se vsako leto ponavljajo najpogostejši vzroki za nastanek nezgod pri delu. Če odmislimo covid-19, je poglavitni vzrok za nezgode, v katerih so bili delavci težje ali lažje poškodovani, »izguba nadzora nad delovanjem delovne opreme (stroji, ročno orodje, transportna sredstva in podobno), in to kar v dobrih 30 odstotkih. Vsako leto se največ nezgod zgodi v predelovalni dejavnosti. V nezgodah pri delu pa so delavci največkrat utrpeli poškodbe prstov rok, in to v kar 28 odstotkih primerov.«

Najpogostejši vzrok za smrtno nesrečo padec z višine

Delodajalci so na inšpektorat v letu 2021 prijavili 15 smrtnih primerov pri delu, ki so se zgodili na delovnem mestu ali v delovnem okolju med opravljanjem rednega dela ali na službeni poti. Vse smrtne nezgode so se zgodilo na lokacijah po Sloveniji. »Najpogostejši vzrok za smrtne nezgode je bil v letu 2021 padec z višine, in sicer v štirih primerih. Največ smrtnih nezgod se je zgodilo v predelovalni dejavnosti, kjer so bile zabeležene štiri smrtne nezgode, ter v dejavnostih gradbeništva in prometa ter skladiščenja s po tremi zabeleženimi smrtnimi nezgodami.«

Socialni dialog ne prispeva le k izboljšanju strategij na področju varnosti in zdravja pri delu, ampak je bistvenega pomena tudi za krepitev zavezanosti k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, kar omogoči njihovo hitrejše in učinkovitejše izvajanje.

»Ne smemo pozabiti na človeka«

Minister Janez Cigler Kralj je ob današnjem dnevu spomnil, da so za zdravo delovno okolje potrebni tako tehnološki in organizacijski ukrepi, predvsem pa »ne smemo pozabiti na človeka. Ne smemo pozabiti, kako pomembna je povezanost kolektiva; kako zelo pomemben je pogovor med sodelavci, če želimo ohraniti njihovo motiviranost, inovativnost in pripadnost podjetju. Zato je pomembno sistematično izgrajevanje organizacijske kulture ter izboljševanje organizacijske klime in energije.«

Ne smemo pozabiti, kako pomembna je povezanost kolektiva. (Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti)

Komunikacija in dialog

Na delovnem mestu z močno kulturo varnosti in zdravja pri delu se delavci počutijo udobno, ko izrazijo zaskrbljenost glede morebitnih tveganj za varnost in zdravje pri delu, vodstvo pa proaktivno sodeluje z delavci pri iskanju ustreznih, učinkovitih in trajnostnih rešitev. Potrebna sta odprta komunikacija in dialog, ki temeljita na zaupanju in medsebojnem spoštovanju, so še dodali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.