Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju pravi, da je bila Marija, ki je bila določena za mater Božjega Sina, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog jo je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel s svojo milostjo, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža.

Po Ani in Joahimu

Vse to se je zgodilo že takrat, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo, da je bila Marija brez madeža spočeta. Eno njenih imen je tudi Brezmadežno Spočetje. Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu.

Marija s staršema Joahimom in Ano. FOTO: Splet

Posvečujoča milost in svetost sta tudi za nas

Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ideal in vzor, hkrati pa tudi priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki izbriše izvirni greh. Posvečujoča milost se obnovi pri vsaki iskreni spovedi, ko nam Bog izbriše grehe, tako da lahko na novo zaživimo odrešeno življenje.

Današnji praznik nas vabi, da bi se trudili za svetost kot prijateljstvo z Bogom.

Skrivnost, ki jo obhajamo na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ni nekaj, kar bi zadevalo samo Odrešenikovo mater. Praznik nas spominja, da Bog človekovo življenje objema z odrešujočo ljubeznijo, saj nas je že »pred stvarjenjem sveta izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni« (prim. Ef 1,4).

Ponekod že v petem stoletju

Današnji praznik so v zahodnih deželah obhajali od 10. stoletja, v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju, v vzhodnih deželah pa so ga obhajali že v petem stoletju. Od leta 1708 je god Brezmadežne 8. decembra določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je Marijino brezmadežno spočetje leta 1854 razglasil za versko resnico. Dejal je: »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.«

Ime, s katerim se je predstavila Marija

To resnico je na poseben način potrdila Marija sama. Ko se je leta 1858 v Lurdu prikazala deklici Bernardki Soubirous (danes jo poznamo kot sv. Bernardko Lurško), se je predstavila: »Jaz sem Brezmadežno Spočetje.«

Votlina Marijinih prikazovanj v Lurdu. FOTO: Oton Naglost

Brezmadežno se upodablja po prizoru iz Knjige razodetja kot »ženo, ogrnjeno s soncem, in luno pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd« (prim. Raz 12,1). Z eno nogo stoji na glavi kače, kar spominja na besede iz prvih poglavij Svetega pisma: »Njen zarod ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti.« (prim. 1 Mz 3,15)

Poseben dan za duhovnike in bogoslovce

8. december je poseben praznik za slovenske duhovnike in bogoslovce, ki so se na ta dan v prvem letniku bogoslovja slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo. Tudi danes popoldne bodo v Marijino kongregacijo sprejeti bogoslovci 1. letnika, v nekaterih župnijah pa bodo medse svečano sprejeli nove ministrante.

Brezmadežna je upodobljena ogrnjena s soncem in z luno pod nogami, glavo pa ji krasi venec dvanajstih zvezd.

Kako si zapomniti?

Pravilen odgovor na naslovno vprašanje je bržkone jasen – danes obhajamo spomin na dogodek, ko je bila spočeta Marija, ne Jezus. Kako si to zapomniti? Vsaj dva načina sta. Prvi je povezava z datumoma Marijinega in Jezusovega rojstva: Marijino rojstvo obhajamo 8. septembra, torej čez točno devet mesecev. Enako je z Jezusovim rojstvom: datum božiča je točno devet mesecev po Gospodovem oznanjenju – takrat se namreč spominjamo trenutka, ko je bil v Marijinem telesu spočet sam Bog. Drugi način, da si to zapomnimo, pa je, da cerkveno leto deluje precej logično: Marijino spočetje se seveda zgodi prej kot Jezusovo.

Marija in dete Jezus, kot ju je upodobil Edgar Jerins. FOTO: Pixels

Marija je začetek našega veselja

Ne pozabimo, da je Marijino brezmadežno spočetje začetek našega odrešenja in Božji objem človeka z odrešujočo ljubeznijo. Marija je začetek našega veselja! Že od začetka pa se je zavedala, da vse dobro, kar ji je bilo podarjeno, izvira od Gospoda. To je čudovito izrazila v svoji hvalnici ob obisku pri Elizabeti (prim. Lk 1,46-55).

Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice.
Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
kajti velike reči mi je storil Mogočni
in njegovo ime je sveto.
Njegovo usmiljenje je iz roda v rod
nad njimi, ki se ga bojijo.
Moč je pokazal s svojo roko,
razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca.
Mogočne je vrgel s prestolov
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
in se spomnil usmiljenja,
kakor je govoril našim očetom:
Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.