Vse od izvirnega greha dalje človek teži k temu, da bi vzel življenje v svoje roke in pri tem za mero pravičnosti vzel svoje videnje situacije. Tudi naši odnosi niso varni pred to skušnjavo.

Kadar nas nekdo rani, se v nas prebudi želja, da bi mu povrnili. Občutek imamo, da bo celo nas manj bolelo, če bo tudi on na lastni koži občutil nekaj trpljenja. Zdi se, da smo dolžni ukrepati, saj se vendar ne moremo prepustiti na milost in nemilost tistemu, ki nas žali. Seveda imamo vso pravico do obrambe in postaviti meje je naša dolžnost. Nikakor pa ni vseeno, kako to storimo. Če se zavestno ne bomo odločili drugače, bomo kaj hitro podlegli naravni človekovi težnji po maščevanju. Čakali bomo na pravo priložnost in v srcu kovali načrte, kako bi čim bolje povrnili storjeno žalitev. Pri tem bomo imeli sprva morda res občutek, da delamo nekaj dobrega, saj vendar moramo spametovati svojega nasprotnika, da si bo za vedno zapomnil, da se to ne dela in da z nami ni dobro češenj zobati.