Spodnja Soška dolina je ponekod tako ozka, da je v njej komaj dovolj prostora za reko, cesto in železniško progo, drugod pa tako široka, da so v njej nastala rodovitna polja. Na robu enega od njih je že ob koncu 11. stoletja stal Ročinj. Kraj je znan po skladatelju Vinku Vodopivcu in duhovniku Valentinu Staniču, v zadnjem času pa tudi po pohodniški poti na 726 metrov visoki Čičer.

Ročinj leži ob cesti med Novo Gorico in Tolminom. Hiše se večinoma stiskajo okoli župnijske cerkve sv. Andreja, ki so jo leta 1727 postavili na mestu starejše predhodnice. Pod naseljem je rodovitno polje s travniki in njivami, nad njim pa razpotegnjeni hrib Čičer. Na njegovih pobočjih so bile senožeti, ki jih je že pred desetletji prerasel gozd.

V Ročinju sta se rodila vodja tolminskega punta Ivan Grad­nik (1680–1714) ter duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec (1878–1952). Še bolj živ pa je spomin na duhovnika Valentina Staniča, ki je v kraju služboval v letih od 1809 do 1819. Otroke je učil brati, pisati, računati, opazovati naravo in plavati, starejšim je pomagal s kmetijskimi nasveti, uvajal je novo orodje, zgradil šolo ... Ročinj je bil nekoč občinsko središče. Leta 1931 je imel kar 740 prebivalcev, v začetku lanskega leta pa 291.

Krožna pot na Čičer, ki jo je speljal in označil domačin Rudi Brezavšček, se začne malo naprej od župnijske cerkve sv. Andreja. Lesen kažipot na vogalu bližnje hiše nam ponuja dve možnosti: strmejšo zahodno in položnejšo vzhodno pot. Prva je morda primernejša za vzpon in druga za spust, vendar se lahko odločimo tudi obratno.

Vzhodna pot se mimo cerkvenega zvonika potegne v breg, s katerega je lep razgled na naselje in polje pod njim. Potem se skrije med drevje, pod katerim se bohotijo veliki šopi trobentic, pljučniki in žafrani. Ob vsej poti so posejane tudi table s slovenskimi in latinskimi imeni dreves. Kmalu prečkamo asfaltno in potem še makadamsko cesto. Čez travnik na levi nam pogled odjadra proti podružnični cerkvi sv. Pavla, mimo katere se bomo vračali.

Znova nas zagrne drevje. Položna steza, označena z rdeče-belimi črtami in črko R, se vzpne na širok greben in obrne proti severozahodu. Po dobri uri hoje še dvakrat prečka gozdno cesto, nato se požene navkreber in mimo skalnate kopice s kaverno doseže planotast vrh. Tam zagledamo klop, kovinsko skrinjico z vpisno knjigo, termometer in v tla vdelan žig. Na severni strani se med debli in golimi vejami kažejo zasnežene gore vzhodno od Krna. S klopi pod vrhom pa čez poseko vidimo Soško dolino južno od Ročinja.

Ker je pot krožna, nadaljujemo proti severozahodu. Ko se vršna uravnava spremeni v greben, steza nenadoma zavije levo navzdol med skale in se spusti do ceste. Pobočje je strmo in zemlja na njem se lahko v mokrem spremeni v drsalnico, zato priporočamo previdnost. Če nam strmina ne diši ali smo odcep preprosto spregledali, lahko brez skrbi nadaljujemo po neoznačeni poti v dosedanjo smer. Ko čez nekaj minut prispemo do gozdne ceste, zavijemo levo in gremo do kraja, kjer jo prečka označena pot z vrha.

Nadaljnji spust je bolj prijeten. Steza se precej položi, gre dvakrat čez gozdno cesto in se spusti na Preval (339 m). Ob cesti Ročinj–Kambreško je razpotje: spodnja označena pot krene takoj v dolino, zgornja pa se vzpne do deset minut oddaljene cerkve sv. Pavla. Ob njej je kip tega apostola in pod njo kalvarija s tremi kamnitimi križi, postavljenimi pred letom 1710. Pred nekaj leti je bila okolica cerkve močno zaraščena, zdaj pa je očiščena, zato lepo vidimo Ročinj, kraje na drugi strani Soče in cevovod črpalne hidroelektrarne Avče. Pod cerkvijo se pot na Čičer znova skrije med drevje in hitro spusti do naselja, ki ga nežno boža pomladno sonce.

OSNOVNI PODATKI

Čičer (726 m)

Izhodišče: Ročinj.

Dostop: Ročinj leži ob cesti Nova Gorica–Tolmin. Ob njej je tudi pokopališče, kjer lahko pustimo avto.

Višinska razlika: 530 m.

Dolžina krožne poti: 3 ure (vzpon do vrha traja 1.30 ure). Kratek opis poti: Malo naprej od župnijske cerkve sv. Andreja v Ročinju je na hiši kažipot, ki nas vabi na Čičer. Na voljo imamo strmejšo zahodno in položnejšo vzhodno pot. Prva nas popelje do cerkve sv. Pavla, prečka cesto Ročinj–Kambreško in trikrat gozdno cesto ter se čez strmo in deloma skalnato pobočje zavihti na vrh. Vzhodna pot krene navkreber mimo cerkvenega zvonika, gre čez asfaltno cesto, se vzpne na položen greben in po njem na vrh, kjer sta vpisna knjiga in žig. Obe poti sta dobro označeni in zelo prijetni.

Zemljevid: Kanal ob Soči, 1 : 45.000.

NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Andreja v Ročinju je maša vsako nedeljo ob 9. uri, v župnijski cerkvi sv. Martina v Avčah pa ob 10.30.