Rimska škofija je uradno pozvala priče, ki bi v prvem koraku preiskave o morebitnem svetništvu Chiare Corbella Petrillo lahko prispevale informacije v korist beatifikacijskega postopka. Chiara, mlada italijanska žena in mamica, je umrla leta 2012, potem ko je zavrnila zdravljenje rakavega tumorja, da je rešila življenje svojemu nerojenemu otroku .

Z uradnim odlokom, podpisanim 2. julija letos, je postala Božja služabnica, kar pomeni, da je rimska škofija lahko tudi uradno začela postopek za njeno beatifikacijo. Priče za sodelovanje v preiskavi so bile pozvane leto dni po napovedi postopka, ob peti obletnici njene smrti 13. junija 2012.

Življenjska zgodba Chiare Corbella Petrillo je močno zaznamovala Italijo in se neustavljivo razširila po vsem svetu. Chiarino je bilo polno ljubezni in preizkušenj. Z možem Enricom sta doživela smrt prvih dveh otrok tik po rojstvu in z velikim upanjem sta čakala rojstvo novega deteta. Toda v petem mesecu tretje nosečnosti so Chiari odkrili tumor na jeziku. Odločila se je, da zdravljenje odloži na čas po otrokovem rojstvu in Bogu z vso velikodušnostjo odgovori na ta križ: »Tukaj sem.« Rak se je naglo razširil in leto dni po rojstvu sina Francesca je umrla, stara komaj osemindvajset let.

Preizkušan ljubezenski odnos

Chiara je pri 18 letih je v Medžugorju nepričakovano spoznala Enrica in v srcu takoj vedela, da je on »tisti pravi«. Podobno je doživel tudi Enrico in njuni poti sta se združili v skupno hojo, ki pa ni bila prav nič preprosta. Veliko sta se prepirala, si z besedami in dejanji zadala globoke rane in prišla tako daleč, da sta se po štirih letih skupne hoje razšla. Ko pa sta svoji življenji predala v Božje roke in si priznala, da vsega ne moreta držati v svojih rokah, so se stvari začele spreminjati. Poskusila sta še enkrat. Na peš romanju v Assisi sta prosila za odpuščanje in spravo za vse rane, ki sta si jih zadala. Po delu Milosti se je zgodil ključen preobrat, ki ju je naposled privedel do temeljne odločitve – poroke.

Obdobje njune skupne hoje je Chiara tudi pozneje, tik pred smrtjo, opisovala kot najtežjo preizkušnjo svojega življenja. V času pred poroko sta se naučila izgubljati, zato sta to obdobje prepoznala kot čas, ko ju je Bog pripravljal za »nekaj več«.

Zdravniki so predlagali splav

Chiara je kmalu po poroki zanosila, že pri drugem pregledu pa so zdravniki ugotovili tako hude razvojne nepravilnosti, da njuna deklica ni imela možnosti preživetja. Svetovali so jima splav, mlada zakonca pa sta se kljub nasprotovanju okolice odločila za življenje. Njuna hčerka Maria Grazia Letizia je pol ure po rojstvu odšla k Bogu, toda te pol ure se je staršema zdel največji dar milosti. V tem času so deklico krstili in se od nje poslovili, Chiara in Enrico pa sta na pogrebu svoje hčerkice prepevala in občudovala milost, ki jima jo je naklonil Bog.

Zaupanje v božjo voljo

Tudi pri drugi nosečnosti se je izkazalo, da otrok ne bo mogel živeti dlje kot nekaj minut. Chiara in Enrico sta spoznala, da ju Bog pelje po poti, ki je ne poznata, in v celoti sta se predala Gospodu. Tudi Davide Giovanni je živel le dobre pol ure, a tudi tokrat so bili ob njem priča neskončnih milosti.

Tretja nosečnost prinese največjo preizkušnjo

Sledila je tretja nosečnost. Francesco je bil popolnoma zdrav fantek, toda v petem mesecu nosečnosti so Chiari odkrili tumor na jeziku, ki se je kmalu izkazal za eno najbolj invazivnih oblik raka. Chiara je v času nosečnosti zavrnila invazivno zdravljenje, da bi zaščitila malega Francesca, ki je pridno rasel pod njenim srcem. Po rojstvu se je takoj začela zdraviti z vsemi potrebnimi terapijami, vendar je bila bolezen močnejša. Leto dni kasneje je obdana s svojimi najbližnjimi umrla v popolnem miru in po besedah svojega moža ne le vesela, temveč srečna.

Njen mož Enrico sedaj s pričevanji, predvsem pa s svojim življenjem nadaljuje to veliko sporočilo, da je v Bogu naše vse.

Leta 2015 je pri naši založbi izšla kjniga o Chiarinem življenju z naslovom Rojeni za večno življenje.

Vir: arhiv Družine / CNA / RO
Foto: splet