Msgr. Tomaš Halik je nedavno obiskal Rim, kjer je predstavil italijanski prevod svoje nove knjige »Popoldan krščanstva: pogum za spremembe«. Češki razumnik, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Vzhodni Nemčiji skrivaj prejel mašniško posvečenje, danes sodi med najbolj znane evropske teologe.

Popoldan krščanstva

Msgr. Halik je za Vatican News najprej spregovoril o nekaterih temah svoje nove knjige: »Uporabljam metaforo, ki jo je Carl Gustav Jung, ustanovitelj analitične psihologije, izbral kot metaforo za življenje posameznika, in to metaforo uporabljam za zgodovino Cerkve,« je pojasnil.

»Jutro je predsodobni čas,« je nadaljeval, »čas za izgradnjo institucionalnih in doktrinarnih struktur Cerkve. Nato je prišla opoldanska kriza, čas sodobnosti in sekularizacije. In zdaj mislim, da smo na pragu postmoderne, postsekularne dobe. To je popoldan krščanstva, čas za zrelost, čas za poglobitev.«

Ribiči so zelo utrujeni in Jezusu povedo: delali smo vso noč, pa nismo nič ujeli. Imamo prazne roke. Mislim, da imajo danes mnogi kristjani podoben občutek, da so cerkve napol prazne, prav tako tudi semenišča in samostani.

Češki teolog je potegnil vzporednico z evangeljskim odlomkom, v katerem se učenci trudijo ujeti kakšno ribo: »Ribiči so zelo utrujeni in Jezusu povedo: delali smo vso noč, pa nismo nič ujeli. Imamo prazne roke. Mislim, da imajo danes mnogi kristjani podoben občutek, da so cerkve napol prazne, prav tako tudi semenišča in samostani.«

»Toda,« je poudaril Halik, »Jezus je ribičem rekel: poskusite še enkrat. Odrinite na globoko. Mislim, da je to izziv tudi za nas, da poskusimo znova, da ne ponavljamo starih napak, ampak da odrinemo na globoko.«

Zloraba religije

Pomemben vidik tega procesa reforme, je poudaril msgr. Halik, je zavedanje, na kakšne načine se lahko zlorablja religija. Nekateri populistični politiki, je dejal, »so zaprti vase in krščanstvo uporabljajo kot orožje, kot znak kolektivne istovetnosti«. Drugi, ne le politiki, vidijo katolištvo »kot protikulturo, ki nasprotuje sodobnosti, protestantizmu in podobno.«

Univerzalnost krščanstva predstavlja izziv tudi za današnji čas.

»Toda,« poudarja češki teolog, »to je napačen način … Ta zaprti sistem katolištva zdaj umira, ker se ni sposoben sporazumevati z drugimi družbenimi sistemi.« Po njegovih besedah bi se morali raje prepustiti navdihu svetega Pavla, ki je »imel dovolj poguma, da je krščanstvo iz ene od mnogih judovskih sekt spremenil v univerzalno ponudbo za celotno tedanjo kulturo«: »Mislim, da je ta univerzalnost krščanstva izziv tudi za današnji čas.«

Vloga sinodalnosti

Msgr. Halik je tudi predlagal, da bi sinoda lahko pomagala pri procesu reforme: »Mislim, da je pot sinodalnosti zelo pomembna, saj ta kriza zlorab ni bila le neuspeh številnih posameznikov. Bila je - in mislim, da papež Frančišek to zelo dobro priznava - kriza celotnega cerkvenega sistema.«

Zato po besedah češkega teologa potrebujemo temeljito reformo«. Halik je izrazil upanje, da bi bila takšna reforma lahko sinodalnost ali »skupna pot«.