Katoliška Cerkev na Češkem pozdravlja vračanje premoženja, ki ga je v času vladavine komunističnega režima Cerkvi odvzela država, kot prispevek k splošnemu blagru celotne družbe. Cerkev bo s pomočjo odškodninskih sredstev poskrbela za izgradnjo svoje socialne in izobraževalne ponudbe v deželi, je minuli teden v svoji izjavi za javnost pojasnila Češka škofovska konferenca.

Češka vlada pod vodstvom konzervativnega predsednika vlade Petra Necasa in sedemnajst deželnih Cerkva so se sredi februarja zedinile glede vračila zaseženega premoženja v obdobju po drugi svetovni vojni: v skladu s podpisano pogodbo naj bi država takoj vrnila 75 milijard čeških kron (okoli tri milijarde evrov), 59 milijard kron (2,3 milijarde evrov) pa v naslednjih tridesetih letih za nepremičnine, ki jih ni več mogoče povrniti v njihovem prvotnem stanju.

Nedavno sprejeta odločitev je v obdobju recesije naletela na precejšen odpor, predvsem s strani opozicijskih socialnih demokratov ter 19 senatorjev stranke 'Javne zadeve' (Veci verejne). Oboji so pri ustavnem sodišču vložili pritožbo proti omenjeni pogodbi in zdaj v njenem nepričakovano hitrem podpisu vidijo poskus izogibanja sodnemu postopku.
Ravno takšnim kritikom pa škofje pojasnjujejo, da bo podpis 'v končni fazi prispeval k čim hitrejši uporabi vrnjenega premoženja v blagor ne le Cerkve in vernikov, pač pa še posebej širše javnosti'. Vračanje premoženja namreč Cerkvam omogoča, da svoje usluge, kot so denimo domovi za ostarele, hospici in bolnišnice, prispeva v širšo družbeno skupnost kot svoj prispevek k narodni kulturni dediščini.

Precej pozornosti je zbudila odločitev baptistične Cerkve, ki se je edina odpovedala sprejemu odškodnine. Po njihovih navedbah je bila višina odškodnine precej višja od dejanskega premoženja, ki so ga Cerkvi zasegli komunisti, to pa bi pomenilo kršitev temeljnega baptističnega predpisa o samofinanciranju Cerkve, so zapisali v svoji utemeljitvi. Iz solidarnosti do ostalih šestnajstih Cerkva in verskih skupnosti pa so baptisti kljub temu sodelovali pri vlaganju zahtevkov za vračanje premoženja.

Večje Cerkve, predvsem katoliška, so že pojasnile, da bodo namesto gotovine sprejele del plačila tudi v obliki državnih obveznic. Kritike je tik pred podpisom pogodbe malce utišala tudi nedavno sprejeta novela zakona, po katerem so Cerkve v primeru prodaje vrnjenega premoženja tako kot vsi ostali davkoplačevalci in pravne osebe dolžne plačati davek od prodaje.

Foto: splet