Založba ZRC SAZU je izdala elektronsko knjigo Cerkvi na Homcu in v Šmarci in zbornik o Velenju.

Cerkvi na Homcu in v Šmarci

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta je izdala elektronsko knjigo Cerkvi na Homcu in v Šmarci. Avtorja sta Ana Lavrič in Blaž Resman.

Gotsko cerkev, ki je zrasla na Homcu po Marijinem prikazanju leta 1419, so v letih 1723–1728 nadomestili z novo, ohranili pa prostostoječi zvonik. Stavba se v prostorski zasnovi in členitvi notranjščine tesno naslanja na ljubljansko križevniško cerkev, fasada pa posnema vrhniško Sv. Trojico.

Po potresu leta 1895 so cerkev obnovili. Z zamenjavo stare štirilistne križne kupole v ladji so bile uničene freske Franca Jelovška iz 1726–1728; nadomestila jih je poznonazarenska poslikava Matije Koželja. Staro milostno podobo v kamnitem velikem oltarju iz delavnice Luke Misleja je v njegovi notranji niši pokrivala slika Matere Božje z romarji, delo Valentina Metzingerja. Sedanjo Marijino podobo je naslikal Leopold Layer kot redukcijo Metzingerjeve.

Stranska oltarja ohranjata slike in kipe s predhodnikov. Prvotna oltarja z Metzingerjevimi slikami sta zamenjala poznobaročno-klasicistična nastavka po načrtu Leopolda Layerja, ki je v atikah obdržal Metzingerjevi sliki. Oltarja in prižnico je izdelal kipar Valentin Vrbnik.


Homec

Cerkev sv. Mavricija v Šmarci mora biti kar nekaj starejša od prve omembe kraja (1343). Ladja verjetno še skriva romansko jedro, ki so ga zakrile poznejše prezidave.
Knjiga ni tiskana in je na ogled v elektronski obliki na spletni strani.

Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi

Geografski inštitut Antona Melika je izdal zbornik Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi.

Po gospodarskih kazalnikih ima Velenje uspešno, izvozno usmerjeno gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega. A kot vsa industrijska mesta v Evropi, je Velenje zelo ranljivo.

Ta knjiga želi osvetliti vidike preobrazbe Velenja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter pripraviti pregled razvojnih dejavnikov Velenja. Poudarek je na družbenih, kulturnih, prostorskih, okoljskih, gospodarskih in drugih vidikih mestnega razvoja ter kritičnem ovrednotenju bodočih razvojnih virov.

Drugi poudarek je na izvirnosti in posebnosti določenih aktivnosti in pojavov, ki pripomorejo k večji ustvarjalnosti in prožnosti Velenja.

Uvodnim razmišljanjem sledi predstavitev 16 raznolikih prispevkov v knjigi, ki kritično vrednotijo sedanje in prihodnje razvojne vire Velenja in njegove okolice. Prispevke so napisali tako domačini kot raziskovalci, ki so delali na projektu Bright Future, ki je odkrival mala industrijska mesta po Evropi


Velenje nekoč

Iz vseh prispevkov razberemo dve glavni sporočili: pomen uporabe lastnih (endogenih) razvojnih virov in participativnega načina odločanja v prihodnje.


Velenje zdaj, foto: Ivo Žajdela

Avtorji in teme

David Bole: Preobrazbe Velenja: uvodne misli in predstavitev koncepta knjige Primož Gašperič, Zgodovina Velenja
Maja Topole: Vpliv geografskih razmer na poselitev in promet v Mestni občini Velenje
Drago Perko, Mauro Hrvatin: Pokrajinska raznolikost Mestne občine Velenje
David Bole, Janez Nared: Velenje v mednarodnem in slovenskem kontekstu
Maruša Goluža, Katarina Ostruh: Velenje – idealno mesto z izzivi na področju prometa
Rok Poles: Z radirko skozi mesto: kaj je še ostalo od mesta moderne?
Primož Pipan: Moč in ranljivost velenjskega gospodarstva
Jani Kozina: Vrednote industrijskega mesta v post-socialističnem kontekstu


Velenjski grad, foto: Ivo Žajdela

Peter Kumer: Znaki in simboli socializma in industrije v Velenju
Jernej Tiran: Družbene inovacije v mestu – rešitve za negotovo prihodnost?
Peter Rezman: Ekološko protestno gibanje Velenjske kotline
Jani Kozina, Nela Halilović: Urbano vrtičkarstvo kot tradicija in družbena inovacija v Velenju
Emil Šterbenk, Mojca Ževart, Franci Lenart: Šaleška jezera kot realna razvojna možnost na področju rekreacije in turizma ob upoštevanju okoljskih omejitev
Aleš Smrekar, Katarina Polajnar Horvat, Jana Apih, Filip Smrekar Apih: Dediščina socialističnega »mesta v parku« kot turistična priložnost
Matija Zorn, Jernej Tiran, Mateja Breg Valjavec: Pokrajinska preobrazba Velenjske kotline zaradi pridobivanja lignita
Peter Repolusk: Demografska analiza Mestne občine Velenje: »mlado mesto« Velenje

Slovenija IX

V zborniku Slovenija IX (vodniki Ljubljanskega geografskega društva) so objavljene ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva, izvedene med aprilom 2015 in majem 2019.

Če posamezne prispevke skušamo razčleniti po njihovih poglavitnih značilnostih, lahko izpostavimo nekaj zanimivih spoznanj. Naj najprej izpostavimo njihovo osredotočenost v zahodnem delu Slovenije.

Kot območje izrazite regionalne prevlade izstopa jugozahodna Slovenija, pri čemer so udeleženci kar dveh ekskurzij s pridom izkoristili na široko razprto državno mejo z Italijo, nastalo z vstopom Slovenije v šengensko območje. Zaznavna je tudi raznovrstnost ekskurzij glede na način izvedbe. Klasične avtobusne prevoze praviloma popestri pešačenje.

Povsem drugačna logistika je bila potrebna za izvedbo kolesarske ekskurzije po slovenskem in italijanskem Krasu. Nadaljuje se težnja, da geografska spoznanja v vse večji meri dopolnjujejo vsebine drugih disciplin, predvsem arheologije in etnologije, kar ekskurzije zagotovo bogati tako zaradi drugačnega videnja pokrajine kot poudarkov, ki jih geografi na svojih poteh navadno prezremo ali o njih ne vemo prav veliko.

Avtorji in vsebina

Igor Žiberna: Naravnogeografske značilnosti in raba tal Zahodnih in Srednjih Slovenskih goric
Andraž Pavlič: Kropa z Lipniško dolino in Radovljica
Renata Mavri: Cerkljansko z Divjimi babami
Maja Topole: Regijski park Škocjanske jame in okolica
Gašper Šubelj: Tržaški Kras s kolesom
Boris Čok: Staroverski Kras
Jasna Fakin Bajec: Kulinarični potep po Vipavski dolini, Krasu in Goriških brdih
Silvo Torkar: Pripombe k članku V Baško grapo, Čepovanski dol in Trebušo avtorja Marjana Luževiča (Slovenija VIII, Ljubljana, 2018)