Zavod za cerkveno glasbo je lansko jesen v Stični pripravil prvo konferenco na temo glasbe pri bogoslužju; dober odziv glasbenikov je predstojnika Luko Hrgareka in strokovno vodjo Cecilijo Oblonšek spodbudil, da glasbenike in druge liturgične sodelavce spet povabi skupaj – tokrat v Nazarje, kjer so jih 1. septembra gostile sestre klarise in bratje frančiškani.

FOTO: Ksenja Hočevar

Tri delavnice: vokalna tehnika, koral in peka hostij 

»Konferenca ni samo za cerkvene glasbenike, ampak vse, ki se želijo poglabljati v skrivnosti liturgije,« je povedala Cecilija Oblonšek in izrazila prepričanje, da z “razširitvijo teme in udeležencev” cerkvene glasbenike opozarjajo, »da kot glasbeniki morajo dobro poznati podrobnosti liturgije, ki jo obhajajo in sooblikujejo.«

Preberite še: Zavod za cerkveno glasbo je lansko jesen v Stični pripravil prvo konferenco na temo glasbe pri bogoslužju.

FOTO: Ksenja Hočevar

Okrog 30 cerkvenih glasbenikov in drugih liturgičnih sodelavcev tako rekoč iz vseh šestih škofij se je po začetnem zbiranju (ob 16. uri) razdelilo v tri delavnice. V prvo delavnico »vokalne tehnike« so bili povabljeni predvsem pevci – vodila jo prof. Katja Gruber, ki že desetletja sooblikuje pevsko kulturo v šaleški dolini in širše po Sloveniji pa tudi tujini; pevce je v veroučnih prostorih nazarskega frančiškanskega samostana učila učinkovite tehnike, kako doseči čim boljšo zvočnost in razumljivost pri zborovskem petju.

Delavnico vokalne tehnike je v veroučnih prostorih frančiškanskega samostana vodila prof. Katja Gruber. FOTO: Ksenja Hočevar

Drugo delavnico »gregorijanskega korala na župniji«, namenjeno organistom in zborovodjem, je vodila Cecilija Oblonšek v nazarski Marijini cerkvi – s sodelavci iz Zavoda za cerkveno glasbo je na primeru konkretnih koralnih spevov pokazala nekaj načinov, kako je lahko ta liturgična glasba dosegljiva prav v vsaki župniji, ne glede na pevske zasedbe.

FOTO: Ksenja Hočevar

Tretjo, liturgično delavnico, pa so sooblikovale sestre klarise – predstavile so peko hostij in pripravo mašnih prtičev, tako so udeleženci vstopili v poglabljanje skrivnosti o evharističnem kruhu.

Petje za tiste, ki pridejo enkrat na leto v cerkev? 

Po delavnicah so se zbrali v nazarski cerkvi pri maši – t. i. votivno mašo v čast Srcu Jezusovemu so ob vodenju Cecilije Oblonšek in orgelski spremljavi Luka Hrgareka (med drugim sta bili zapeti tudi obe berili) sooblikovali udeleženci. Konferenco so po večerji v sprejemnici pri sestrah klarisah sklenili s pogovornim večerom z upokojenim profesorjem Teološke fakultete dr. Bogdanom Dolencem na temo Liturgije ob slovesnostih: folklora ali molitev?

V sprejemnici klariškega samostana so predavatelju Dolencu s pevci prisluhnil tudi sestre klarise. FOTO: Ksenja Hočevar

Izbiri teme je po besedah Oblonškove botrovalo opažanje cerkvenih glasbenikov, da različni dogodki v župniji kot so prva obhajila, birme in druga slavja pogosto terjajo veliko truda, časa in priprav. Zbori več mesecev vadijo težke skladbe, pripravlja se posebna okrasitev cerkve, načrtujejo se številni načini vključitve čim večjega števila sodelujočih, sestavljajo se recitacije, uvodi … V teh pripravah se pogosto misli na pastoralno korist tistih, za katere bo ta dogodek morebiti predstavljal edini obisk cerkvenega prostora v celem letu: ne ozirajoč se na redne nedeljnike se veliko pozornosti posveti tej skupini, žal pa se pri tem pogosto prilagodi tudi elemente bogoslužja, tudi do mere neprepoznavnosti,« razmišlja Oblonškova. Zato so dr. Dolencu v pogovoru postavili več vprašanj, med drugim tudi »ali ni bolj kot prilagajanje obredov po našem okusu na mestu dobra formacija, ki nam bo omogočila globlje razumevanje liturgičnega dogajanja?«

S prof. Bogdanom Dolencem se je o glasbi pri slovesni liturgiji pogovarjala Cecilija Oblonšek. FOTO: Ksenja Hočevar

Več o pogovornem večeru z dr. Dolencem v tiskani številki Družine.