Nekdanji nogometni razsodnik, danes pa nadškof v Rouenu, 61-letni Dominique Lebrun, je ob zmagi »Les Bleus« na svetovnem nogometnem prvenstvu v Moskvi naročil slovesno zvonjenje v domači stolnici. Nogometu namreč pripisuje veliko vključevalno moč v družbi. »Za Francijo nogomet pomeni tudi ponos, še posebej v dneh po zmagi,« je nadškof Lebrun dejal v pogovoru za spletni portal Vatican News. Pa ne le ponos, da so bili nogometaši očitno deležni odlične priprave, temveč tudi ponos, da so športniki z najrazličnejšimi migracijskimi zgodbami tako dobro vključeni v francosko družbo.

Nogomet je najmanj od leta 1998 najljubši šport Francozov. Od prvega naslova svetovnih prvakov pred dvajsetimi leti so ga vzljubili ljudje vseh družbenih slojev, je v pogovoru pojasnil nekdanji razsodnik Francoske nogometne zveze.

Cerkev se lahko po Lebrunovih besedah od nogometa marsičesa nauči. »Ekipni športi so pravzaprav zgled življenja v Cerkvi,« meni nadškof. Vsakdo mora zavzeti svoje mesto. »V igri pa je tudi oseba, ki je resnično potrebna: razsodnik,« je pojasnil nogometni poznavalec: »Ima prav posebno nalogo: manj izstopa, uspešnejša je igra.«

Lebrun, ki je kot razsodnik 13 let vodil nogometne tekme, je glede nedeljskega finala povedal, da je Francija zmagala tudi z malce sreče. »Hrvati so se dobro držali, človeku bi se kar zasmilili.« Nadškof je pohvalil prizadevnost in igralsko kakovost Hrvatov: »Lahko bi se tudi drugače izšlo.« Za francosko ekipo pa je bila po napeti igri to lepa zmaga, »četudi malce na tesno«.

Pohvala »pravim umetnikom z žogo«

Kot mnogi navijači pred televizijskimi zasloni tudi Lebrun z igro »modrih« na začetku tekme ni bil pretirano zadovoljen. »Kar živčen sem bil, ker niso tako izvrstno igrali, ampak so se najprej bolj prebijali skozi tekmo. Iz svoje izkušnje razsodnika pa lahko povem: tudi če na igrišču ni vedno razvidno – to so pravi umetniki z žogo. Trdo delajo in so zelo nadarjeni.«

Za nadškofa je nogomet izkušnja, ki se globoko dotika človečnosti. »To je nekaj, kar delimo z drugimi. Zdajle zunaj poslušam koncert avtomobilskih hup, znova sem srečal stare prijatelje, ki imajo zdaj vsi svoje družine; finalno tekmo smo si ogledali skupaj. In v rouenski stolnici sem naročil slovesno zvonjenje.« Poleg tega pa je prepričan, da je sproščeno veselje Francozov nad naslovom nogometnih svetovnih prvakov povezano tudi z dejstvom, da »ljudje v naši deželi sicer nimajo prav dosti razlogov za praznovanje«.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia