Madžarski parlament je v zadnji minuti preložil glasovanje o prenovljenem osnutku zakonodaje o priznanju Cerkva in verskih skupnosti. Glasovanje je bilo predvideno v tem tednu. Po navedbah predsednika parlamentarnega odbora za Cerkve, Tamasa Lukacsa iz vrst tamkajšnjih krščanskih demokratov, so potrebni razgovori s predstavniki še najmanj štirih Cerkva, da se uredi tudi njihovo pravno stališče. Kot so poročali madžarski mediji, naj bi minister za zdravje, socialo, mlade, izobraževanje, kulturo in šport, ki je pristojen tudi za cerkvena vprašanja, že vložil zahtevo po noveli omenjenega zakona.

Opazovalci so opozorili še na redno letno srečanje škofov treh vodilnih krščanskih Cerkva na Madžarskem, rimskokatoliške, evangeličanske in reformirane, ki je bilo na programu dan pred kasneje napovedano preložitvijo glasovanja. Škofje so na srečanju razpravljali o aktualnih vprašanjih glede odnosov med Cerkvami in državo, ena izmed tem pa je bila tudi cerkvena zakonodaja. V izjavi za javnost po srečanju škofov pa ni bilo izraženo njihovo stališče o zakonodajnem osnutku kot celoti, temveč so se škofje osredotočili na posamezna nerazjasnjena vprašanja glede novega predmeta na državnih šolah, pouka o verstvih ali etiki.

Na Madžarskem je trenutno dejavnih in s strani parlamenta priznanih okoli trideset verskih skupnosti, kar je edinstven primer v Evropi. Kmalu naj bi se jim pridružile še štiri nove verske skupnosti. Za verska vprašanja pristojni državni sekretar je za medije izjavil, da so nadaljna glasovanja nujno potrebna, saj bo le na ta način mogoče najti ustrezno rešitev za Cerkve, ki bo 'istočasno usklajena tudi z našim pravnim sistemom', kot je pojasnil madžarski politik.

Vodilna opozicijska političarka iz vrst Madžarske socialistične stranke je zaradi zadnjih dogodkov ostro napadla sedanjo vlado. Kritično je ocenila odlog glasovanja. Trenutna zakonodaja je po njenih besedah 'naravnost nesprejemljiva', s pravnega vidika pa 'precej uboga'.

V ozadju preloženega glasovanja bi lahko bil poskus vlade, da se izogne ponovni odklonilni sodbi ustavnega sodišča. Ustavni sodniki so cerkveni zakon doslej zavračali, ker so bile številne spremembe sprejete šele v zadnji minuti, po razpravi, in poslanci v večini primerov niso glasovali za različico, o kateri se je razpravljalo pred glasovanjem.

Škofje treh vodilnih krščanskih Cerkva so na svojem letnem srečanju predstavili tudi svoja stališča glede ponovnega preoblikovanja zakonskega osnutka o priznanju Cerkva in verskih skupnosti, vendar podrobnejših podatkov v izjavi za javnost niso navedli.

Več podrobnosti pa je bilo predstavljenih na temo verskega pouka. Cerkve na tem področju zahtevajo konkretna določila o izvajanju omenjenega predmeta. Pouk o verstvih ali etiki naj bi se v madžarskih šolah pričel že 1. septembra letos, ne šole ne Cerkve pa še nimajo zakonske podlage za sodelovanje pri pripravi učnih načrtov.

Škofje so sklenili, da bodo odprta vprašanja in svoje pripombe predstavili v odprtem pismu tamkajšnji vladi. V njem bodo predlagali izvedenske razprave med Cerkvami in pristojnimi vladnimi organi, da bi prišli do konkretnih odgovorov na odprta vprašanja.

Pouk o verstvih ali etiki naj bi se na madžarskih šolah kot obvezen predmet pričel izvajati 1. septembra letos, najprej v prvih in petih razredih. Po navedbah predstavnikov državnih šol naj bi se 52 % otrok odločilo za verski pouk, 48 % pa za pouk etike.

Predsednik Madžarske škofovske konference, kardinal Peter Erdö, je že večkrat opozoril, da uvedbe obveznega predmeta pouka o verstvih ali etiki ni predlagala tamkajšnja Cerkev. Podatek je pomemben zaradi nejasnega financiranja verskega pouka. Zaenkrat še ni jasno, kako visok bo prispevek države in kdo bo poravnal stroške za obvezne učbenike. Če bodo pripravljeni vsi ustrezni pogoji, Cerkve zagotavljajo nemoteno izvajanje verskega pouka.

Foto: arhiv Družine / T. S.