Evropske Cerkve zaskrbljeno opažajo hitro naraščanje binkoštnih gibanj in evangelijskih skupnosti. Skupni odbor Sveta evropskih škofovskih konferenc in Konference evropskih Cerkva je minuli torek na zasedanju v Varšavi kot 'posebej vznemirjajoče' označil dejstvo, da se priseljenci, ki prihajajo v Evropo, v tradicionalnih cerkvah ne počutijo dovolj domače, zaradi česar iščejo zatočišča pri novih verskih gibanjih.

Tema zasedanja, ki se je pričelo v ponedeljek, je bila 'Vera in religioznost v Evropi, ki se spreminja. Nova krščanska gibanja v Evropi: izzivi in priložnosti'. Med govorniki je bil tudi kardinal Péter Erdö, predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc in nadškof v Budimpešti. Kot poroča Radio Vatikan, je spregovoril o sekularizirani Evropi, ki je pozabila na nebo, in o pogumu kristjanov te celine, ki bi morali ponovno obnoviti ta pogled.

»Kristjani in Cerkev,« je poudaril kardinal Erdö, »morajo na neodvisen način brati znamenja časov, v skladu s kriteriji svoje vere.« Imeti morajo več poguma in biti »zares drzni, da gredo včasih tudi čez vsakdanjo politiko, in sicer v imenu človeštva, ki se v polnosti prepozna preko osebe Jezusa Kristusa«. Da bi govorili o družbenem nauku Cerkve, je nadaljeval kardinal iz Budimpešte, »da bi dospeli do konkretnih moralnih zaključkov, ki izhajajo iz katoliškega ali krščanskega prepričanja, moramo verovati, moramo imeti izkušnjo osebnega in skupnostnega srečanja z Jezusom in biti prepričani v temeljno resnico naše vere: kot je obstoj Boga, razlika med dobrim in zlim, božje razodetje, vstajenje Jezusa Kristusa in naše vstajenje, v katerega upamo.« Kardinal Erdö je še spregovoril o pasteh, ko »zaradi vsakdanjih političnih vzrokov iščemo načine, kako spremeniti temeljno strukturo Cerkve in kako legimitizirati njen nauk, ali ko zahtevamo samo moralne rezultate, ki so običajno pogojeni s politiko in ki morajo biti politično korektni; vse to pa pomeni znajti se v pasti in ponavljati nemogoč poskus barona Münchausna, ki je hotel priti iz živega peska tako, da je sam sebe vlekel za lase.«

Kot je ob zaključku zasedanja v poljski prestolnici sporočil odbor v izjavi za javnost, bi se morali proti temu boriti s 'prenovo cerkvenega življenja'. Obstajajo težnje, da ljudje svoja verska prepričanja izbirajo po temeljitem preudarku, pri tem pa pomembno vlogo igrajo tudi novi družbeni mediji. Karizmatiki in binkoštniki se od drugih cerkvenih pripadnikov razlikujejo predvsem po tem, da posebno veljavo pripisujejo darovom in delovanju Svetega Duha, denimo pri ozdravljenjih, napovedih in molitvi v jezikih.

Sodeč po raziskavi sociologa religije Todda Johnsona z Inštituta za kulture, verstva in svetovne zadeve na bostonski univerzi predstavljajo binkoštne Cerkve in karizmatična gibanja najhitreje rastoči del krščanstva z več kot dvoodstotno stopnjo na leto. Leta 1900 so imeli manj kot milijon pripadnikov; do leta 1970 je njihovo število zraslo na 63 milijonov. Danes lahko govorimo o številki 630 milijonov kristjanov, do leta 2025 pa naj bi se število povzpelo do 830 milijonov. Njihov delež je z 0,2 % leta 1900 preko 5,1 % (1970) v letu 2013 zrasel na 27 %. Leta 2025 bi bil lahko že vsak tretji kristjan pripadnik binkoštne Cerkve ali pa karizmatik. Letni prirast te vrste kristjanov je 2,5 % in s tem skoraj dvakrat večji od celotnega krščanstva (1,3 %).

Predstavniki skupnega odbora CCEE-KEK so se v poljski prestolnici sestali na povabilo predsednika Poljske škofovske konference in podpredsednika CCEE, Jozefa Michalika. Odbor je bil ustanovljen leta 1972 in je najvišji organ za dialog med KEK (evangeličani, pravoslavni in anglikanci) in CCEE (katoličani). Praviloma skupaj zasedajo enkrat letno, razprav pa se poleg glavnih tajnikov obeh organizacij udeležijo še po štirje člani iz vsake skupine.

Foto: splet