Francoski škofje so v teh dneh izdali dokument o uporabi bogoslužnih prostorov. V besedilu poudarjajo, da so cerkve tiste, ki ustvarjajo Cerkev, tri ključne besede, ki po njihovem mnenju povzemajo trenutno uporabo cerkva, pa so dialog, pozornost in upanje. Škof Jacques Habert, odgovoren za delovno skupino z naslovom »Cerkve, nov pastoralni izziv«, je na spletni strani Francoske škofovske konference zapisal, da cerkve niso le bogoslužni prostor, kjer se obhaja evharistija, ampak se morajo danes bolj kot kdaj koli prej odpreti razsežnostim sprejema, poučevanja in kateheze. Po njegovih besedah gre za področja, v katera »Božje ljudstvo more in mora vlagati.«



Škof Habert se v zapisu sprašuje, kako bi si mogli v prihodnjih letih predstavljati, da bi bili za 42.000 cerkva odgovorni izključno župniki. Njihova uporaba je strogo povezana s kulturnimi in lastninskimi vprašanji, ki so pogojena tudi z zakoni o ločitvi med Cerkvijo in državo v letih 1905-1907. Pri povezovanju med vero in kulturo je po besedah škofa Haberta prva lastnost, ki jo je treba gojiti, dialog: s politiki, s svetom umetnosti in turizma, s prebivalci, ki so prvi varuhi bogoslužnih prostorov. Pri tem pa je seveda potrebna pozornost.

Kljub temu, da Zakonik cerkvenega prava predvideva možnost, da se v cerkvi sme prirejati tudi kulturne prireditve, škof poudarja, da je treba takšne odločitve pozorno pretehtati, kajti med bogoslužjem in kulturo mora v tem primeru obstajati povezava. Po škofovih besedah ni dovolj sobivanje s svetom kulture ali državne dediščine. Upati moramo, »da bo naša Cerkev vedno, preko svojih cerkva, kraj srečanja, sprejema in dialoga«. Ne glede na finančno in materialno težo v nekaterih položajih morajo katoličani cerkve vedno videti kot »priložnost in ne kot breme, ki ga morajo nositi«. Škof ob koncu povabi škofije, naj oblikujejo t.i »nadzorne skupine«, ki bodo preverjale in nadzirale najboljšo možno uporabo cerkvenih stavb.

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet