Spomenik s spominskimi ploščami ob grobišču (breznu) na Lajšah nad Cerknim. FOTO: Ivo Žajdela

Nadaljevanje iz: Cerkno in Lajše: tožilec Zvonko Fišer in duhovnik Stanislav Medvešček [4]

Kmalu po demokratičnih spremembah na Slovenskem je končno nastopil čas tudi za obuditev spomina na nedolžne umorjene na Lajšah. Tako so na binkoštno nedeljo 19. maja 1991 tam pripravili t. i. spravno slovesnost za vse žrtve druge svetovne vojne na Primorskem, hkrati pa so tudi simbolno (ne pa tudi dejansko) pokopali 14 umorjenih Cerkljanov. Julija 1995 so prostor uredili z blagoslovom kapele (iz preurejenih svisli), križevega pota, poti do brezna in spomenika ob poti k breznu. Že ob prvi slovesnosti so na pobudo tedanjega koprskega škofa Metoda Piriha načrtovali, da bodo Lajše kraj, kjer se bo Primorska zbirala k molitvi za vse ubite pred vojno, med njo in po njej.

Spominska slovesnost na Lajšah leta 2004. Mašo je daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih. FOTO: Ivo Žajdela

Dr. Ivan Likar, organizator slovesnosti na Lajšah

Pokojni duhovnik dr. Ivan Likar je kot nekdanji organizator o omenjeni slovesnosti povedal: »Na Lajšah nad Cerknim se spominjamo žrtev vojne, zlasti tistih, ki so bili tam pred 60. leti umorjeni (med njimi duhovnika Piščanc in Sluga). Že takrat so načrtovali in povedali, da bodo Lajše naše škofijsko središče, kjer se bomo vsako leto zbirali v njihov spomin (19. 5. 1991, 7. 6. 1992, 6. 2. 1994; prim. Sporočila slovenskih škofij 1992, št. 6, str. 71;) in zgradili spominsko kapelo.

Za spominsko središče bi sicer lahko izbrali kakšen drug kraj v škofiji, vendar smo se za Lajše odločili iz naslednjih razlogov: 1. Tam je bilo 3. februarja 1944 umorjenih 14 ljudi, med njimi že omenjena duhovnika, cerkljanska kaplana. 2. V zadnjih letih so priče spregovorile in Lajše potrdile kot kraj obsodbe ter pokazale na brezno, kjer žrtve čakajo vstajenja. 3. Lajše so primerno naravno okolje za postavitev kapele, križevega pota in spomenika. 4. Na tem kraju ne bomo ohranjali le spomina na žrtve, ki so bile tam umorjene, ampak na vse žrtve revolucije in okupacije na Primorskem pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Takšen je tudi napis na spomeniku pri breznu. Ta je v obliki zlomljenega drevesa – debla in postavljen na kopišče tako, da je v gornjem useku (škarpi) možno vzidati plošče z imeni žrtev. Napis na spomeniku je odprt za vse žrtve revolucije in okupacije na Primorskem.

5. Časi še niso dozoreli, prepričan pa sem, da bodo. Potem, ko bodo arhivarji in zgodovinarji naredili, kar morajo, po ustrezni izjavi parlamenta in po vsaj simbolični poravnavi krivic, tedaj bomo na Lajšah v polnosti obhajali celotno vsebino, ki je zajeta v napisu na 'zlomljenem drevesu'. Takšnega spomenika in napisa, kot je na Lajšah, ni nikjer drugje v Sloveniji. V tem smislu priporočite spominsko slovesnost: Cerkev je v službi sprave in to tudi v dejanjih dokazuje.«

Spominska slovesnost na Lajšah leta 2004. Mašo je daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih. FOTO: Ivo Žajdela

Spominska slovesnost na Lajšah leta 2007. Mašo je daroval upokojeni koprski škof Jurij Bizjak. FOTO: Ivo Žajdela

Spominska slovesnost na Lajšah leta 2007. Govor Justina Stanovnika. FOTO: Ivo Žajdela

Zgodovinski pregled spravnih slovesnosti na Lajšah 

Prvič so na Lajšah obhajali spominski dan 19. maja 1991, drugič pa 7. junija 1992. 27. junija 1993 je bila skupna spominska slovesnost za vse tri škofije v Kočevskem rogu. Ob 50. obletnici pobojev je bila slovesnost 6. februarja 1994 v župnijski cerkvi sv. Ane v Cerknem.

Tretjič so se na Lajšah zbrali 25. septembra 1994 z blagoslovitvijo temeljnega kamna za ureditev bogoslužnega prostora. 2. julija 1995 so na Lajšah blagoslovili kapelo, križev pot in spomenik blizu brezna. Pokojni prof. Otmar Črnilogar je ob tej priložnosti in ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne pripravil besedilo križevega pota, ki je potekal od kapele do brezna. Sledile so si naslednje spominske slovesnosti: 7. julija 1996, 6. julija 1997 in 5. julija 1998, julija 1999.

18. junija 2000 je bila skupna spominska slovesnost za vse tri škofije v Kočevskem rogu. Tega leta je Goriška Mohorjeva družba izdala knjigo Borisa Mlakarja Tragedija v Cerknem pozimi 1944, s čimer se je uresničila želja dr. Ivana Likarja, da zgodovinarji naredijo to, »kar morajo«. Potem, razen Sandra Oblaka, ki je napisal knjigo Z udarno pestjo (Goriška Mohorjeva družba, 2020), kakšen drug zgodovinar ni nadaljeval z raziskovanjem oziroma javno objavo komunističnega nasilja na severnem Primorskem (severno od Gorice), kar je prava katastrofa, ki zgovorno kaže na porazno stanje mlajše generacije zgodovinarjev.

Spominska slovesnost na Lajšah leta 2009. Mašo je daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih; po maši odhod k breznu. FOTO: Ivo Žajdela

30. junija 2012 je bila na Lajšah zadnja spominska slovesnost za umorjene med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo na Primorskem. Mašo je daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih. Ob breznu, kjer so partizani umorili štirinajst domačinov iz Cerknega. FOTO: Ivo Žajdela

Zadnja spominska slovesnost na Lajšah je bila leta 2012

S spominskimi slovesnostmi na Lajšah so nadaljevali 8. julija 2001, 30. junija 2002 in 22. junija 2003. Ob 60. obletnici pobojev je bila 3. februarja 2004 slovesnost v župnijski cerkvi sv. Ane v Cerknem in isto leto, 27. junija, še na Lajšah. Ob tej priložnosti je škofijski ordinariat Koper (odbor za Lajše) izdal knjigo Antona Pusta Lajše, kraj trpljenja in molitev.

Na Lajšah so sledile naslednje slovesnosti: 26. junija 2005, 25. junija 2006, 24. junija 2007, 22. junija 2008, 27. junija 2009, 26. junija 2010 in 25. junija 2011.

30. junija 2012 je bila na Lajšah zadnja spominska slovesnost za žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije na Primorskem. Mašo je daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih.

Lajše nad Cerknim, maša za umorjene na Primorskem, škof Metod Pirih blagoslavlja umorjene v breznu, 30. junij 2012. To je bila tudi zadnja spominska slovesnost koprske škofije na Lajšah. FOTO: Ivo Žajdela

Izbrisali so le lažnivo sintagmo »Bili so žrtve belogardističnega izdajstva«

Zadnja večja spominska slovesnost za ubite na Lajšah je bila 2. februarja 2014. Takrat je bila 70. obletnica zločinskega umora na Lajšah. Vendar maša, ki jo je za ubite daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih, ni bila več na Lajšah, ampak v cerkvi sv. Ane v Cerknem.

Na tej zadnji spominski slovesnosti je škof Pirih spomnil, da je nekdanji predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik na spominski slovesnosti ob 60. obletnici bolnišnic Franje in Pavle leta 2003 v Cerknem obžaloval poboj štirinajstih cerkljanskih žrtev. Ta dogodek je takrat označil z besedo »napaka« in »bila je vojna«. »Preteklo nedeljo /26. januarja 2014/ pa je na spominski proslavi na Brdcih dejal, da je bila ta 'likvidacija' krivična in se je osebno poklonil žrtvam pri spomeniku ob breznu na Lajšah.« Škof Pirih je dejal, da »pričakuje, da bodo besedam obžalovanja gospoda Stanovnika sledila tudi konkretna dejanja: odkritje grobišč, dostojen pokop, pravna rehabilitacija, izbris besedila s pomnika na Brdcih, kjer so te nedolžne žrtve še vedno označene za izdajalce, ter pravilna predstavitev teh dogodkov v šolskih učbenikih in drugih knjigah. Omalovaževanje in potiskanje teh žrtev v pozabo je nedopustna krivica. To je hudo kršenje človekovih pravic. Lepo prosim tiste še živeče ljudi, ki vedo, kje točno ležijo te cerkljanske žrtve, da to povedo, da jih izkopljemo iz jam in brezen ter položimo k večnemu počitku v blagoslovljeno zemljo. Če se Janez Stanovnik ni bal povedati resnice, se ne bojte tudi vi.«

Deset let kasneje moramo ugotoviti, da se je od tega škofovega poziva uresničil le eden, simbolični, s spomenika na Brdcih so izbrisali lažnivo sintagmo »Bili so žrtve belogardističnega izdajstva«.

Ob 70. obletnici zločina na Lajšah, je 2. februarja 2014 v župnijski cerkvi sv. Ane v Cerknem za umorjene na Lajšah maševal upokojeni škof Metod Pirih. FOTO: Ivo Žajdela

Drago Legiša, Boris Mlakar, Izdajstva v Cerknem ni bilo, Novi glas, 15. 2. 2001Drago Legiša, Boris Mlakar, Izdajstva v Cerknem ni bilo, Novi glas, 15. 2. 2001

Jurij Paljk, Bogata knjižna bera, 7. 12. 2000Oživel spomin, Novi glas, 21. 12. 2000

Konec

Sandro Oblak: partizanski umori na Cerkljanskem in Idrijskem [1]

1/25