V uvodnem pozdravnem govoru je podžupan občine David Bašelj poudaril pomen sprave, za katero je na Cerkljanskem nastopil skrajni čas. Zgodovinar Sandro Oblak je osvetlil potek dogodkov pred 80 leti, nekaj misli pa je namenil tudi temu, kaj nas lahko njihova žrtev koristnega nauči za današnje, moderne čase.

Spomenik ob grobišču (breznu) na Lajšah nad Cerknim. FOTO: Ivo Žajdela

80 let se zdi kot zelo dolga doba

Ko je opisal dogajanje v Cerknem pred 80 leti, je spomnil, da je od omenjenih dogodkov minilo že celih osemdeset let. »Zdi se kot zelo dolga doba. Dandanes živimo v svetu, ki preteklosti pogosto ne ceni. Ko o njej spregovorimo, moderni prebivalec našega planeta pogoste zamahne z roko. Pravi, da ga grozljivi dogodki iz preteklosti ne zanimajo, zato ker ga razmišljanje o njih spravlja v stres! Po drugi strani pa uživa v surovih kriminalkah ali srhljivih filmih, kjer kri teče v potokih. Zopet nekomu drugemu se preteklost z vsemi bremeni preprosto zdi nekaj nepomembnega, trivialnega.«

Dejal je, da je eden od pomembnih smislov pisanja zgodovine v tem, da je lahko zapisano za nas poučno, da nas na nekaj opozarja, pred čem svari, opominja, ali nas vsaj na nekaj spominja. Spomnil je na znani rek: Zgodovina učiteljica življenja. »Slaba učiteljica!, bi verjetno kdo dodal. Mogoče bi se pa vseeno vprašali, če nismo le mi, ljudje, slabi učenci? Tudi rimsko državnik in filozof Cicero se je zavedal pomena preteklosti in je dejal: 'Ne vedeti, kaj se je zgodilo, preden si se rodil, pomeni ostati otrok za vedno.'«

Komunistično brezno na Lajšah, kjer so vosovci 3. februarja 1944 umorili 15 ljudi. FOTO: Ivo Žajdela

Ko se je celo umrle delilo na dobre in slabe, na »naše« in »vaše«

Govornik je tudi opozoril, da so za nami dolga desetletja, ko se je celo umrle delilo na dobre in slabe, na »naše« in »vaše«. »Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z ubitimi na Lajšah. Ti časi se, upajmo, več ne vrnejo. Namreč čisto vsi umrli si zaslužijo, da jih spoštujemo, da ne delamo razlik med njimi. Dejansko mrtvi, ki si zaslužijo spoštovanje, ležijo povsod: v partizanskih ali domobranskih grobiščih, na označenih pokopališčih, v neoznačenih jamah sredi gozda, zasutih rovih itd.«

»Cerkljanske žrtve so svoja dragocena življenja, ne po svoji izbiri, morala darovati v cvetu življenja. Ali so umrli zaman? Je bila njihova žrtev nesmiselna?,« se je vprašal Sandro Oblak. »Če bi tako razmišljali, to ne bi bilo pošteno, ne do žrtev, ne do svojcev, ne do vseh nas. Prav je, da se dogodkov na Lajšah kar se da spoštljivo spominjamo. Spomin nanje naj nas varuje pred tem, da bi zgodovino ponavljali, oz. nam naj pomaga, da bi mogli vnaprej preprečevati priložnosti, ko človek postane človeku volk v imenu kakršnekoli ideologije. Le tako lahko ta naša cerkljanska tragedija dobi vsaj nekakšen smisel.«

Govor Sandro Oblak

Na spominski prireditvi je spregovoril tudi podžupan občine Cerkno David Bašelj. FOTO: Ana Bašelj

Maša ob breznu na Lajšah

Cerkljanski župnik Matej Kobal je spregovoril o delovanju cerkve med drugo svetovno vojno na Primorskem in smislu sprave. Prireditev je bila prepredena tudi s kulturnimi drobci, pesmimi vokalne skupine Menegatti, povezovala pa jo je Damjana Peternelj.

Naslednji dan, v nedeljo, 3. februarja, je bila v kapeli na Lajšah maša v spomin ubitih. Po maši je bila ob breznu molitev s prisotnimi sorodniki ubitih in ostalimi. Predstavnika občine, župan in podžupan, sta pred spomenik pri breznu položila venec.