Ob premestitvah duhovnikov, ki se po slovenski tradiciji zgodijo avgusta, se vedno pojavlja večje zanimanje za (posamezne) duhovnike znotraj cerkvenih (duhovniške, redovne, župnijske) skupnosti, nemalokdaj pa tudi širše v družbi. Vidimo posameznega duhovnika, njegovo uspešnost, priljubljenost, včasih pa tudi napake in slabosti. Premalo pa razmišljamo o samem duhovništvu, poklicanosti v duhovništvo, zmanjševanju števila duhovnikov, potrebah škofije, ki jih najbolj vidi škof, pa tudi potrebah celega naroda in Cerkve. Iz zapečka peči svoje dnevne sobe, na katerem sedimo, kjer smo vedno imeli vse, kar smo potrebovali, težko vidimo kam dlje kot skozi okno do sosedovega dvorišča. To velja tako za mnoge vernike kot tudi za mnoge duhovnike. Mnogi verniki in vsaj nekaj duhovnikov natančno ve, kaj bi moral narediti škof, da bi v nekem krajevnem občestvu bilo tako, kot je in morda še malo bolje. Papež Frančišek nas vabi, da bi svoj pogled in razmislek obrnili od sebe in pretekle izkušnje navzv...