Marsikdo se sprašuje, kakšna bo naša »pokoronska Cerkev«. Očitno je, da je močno upadel obisk nedeljske maše in prejemanje zakramentov. Slišati je bilo, da smo se znašli na točki nič. Nekateri upajo, da se bo življenje v naših župnijah čim prej vrnilo na stare tirnice in bo spet tako, kot je bilo prej. Drugi pravijo, da nikakor ne moremo razmišljati o Cerkvi v prejšnjih okvirih, ampak v teh prelomnih časih potrebujemo novo Cerkev.

Vsekakor se mi zdi zelo pomembno, da se več razmišlja in tudi naglas razpravlja o tem, kako bomo obnovili župnijska občestva. V marsikaterih pogledih živimo v prelomnih časih. Cerkev in celotna družba se srečujeta s številnimi povsem novimi izzivi, ki od nas terjajo odgovore.

In kako se Katoliška cerkev odziva na to? Odločila se je za potezo, ki je stara toliko kot sama Cerkev in je značilna samo zanjo in nobeno drugo inštitucijo. Sklicala je sinodo, da bi odkrili, kako v teh burnih časih »hoditi skupaj«, kakor je hodil Jezus s svojimi...